Kolesarstvo je bilo ponos Kranja, Sava pa sponzor. Zdaj nimajo nič več, niti članske ekipe za dirke! Imajo pa svetovnega prvaka (dvojnega), ki beži v tujino, v slovenske klube sta zbežala oče in sin Polanca. Je to ogledalo kolesarstva? Ne, to je ogledalo gospodarstva. Tista Sava, ki je zmetala milijone za Kordeževe mahinacije, je zdaj v Ljubljani. S Kranjem nima nič več, je v lasti bank, kolesarstvo pa jim je pač deveta skrb. Logično: bijejo bitko za obstoj!
Janez Bohorič pa sedi v mestnem svetu. Kjer mu družbo dela Jakob Piskernik, ki je od Kordeževega Merfina dobil na koncu še okoli sto jurčkov. Zato, da so projekt v korist vseh peljali naprej, bi zapisali takrat. Pa ne, da bi pozabili na napredek Save ali Merkurja, ko sta velika šefa še vodila obe podjetji. Ali da bi imeli kakšno osebno ali kakršnokoli zamero - le čudni nas nekaj: zakaj so še vedno zraven, zakaj še vedno v politiki in gospodarstvu mešajo štrene ljudje, ki so že pokazali kam sodijo.
Kranjski šport je samo ogledalo zloma, ki je pred nami. Imamo industrijsko poslovno cono kjer bi bili novi podjetniki in tudi - sponzorji? Koliko novih proizvodnih in podobnih podjetij imamo? Ne, le trgovine se bohotijo. In tudi slednjim smo odprli vrata na stežajm, da pobirajo dobiček - okolju pa namenijo malo ali nič.
Zakaj je svetovni prvak in največji talent v svetovnem kolesarstvu vreden 7000 evrov letno, upokojeni boter nekih mahinacij pa prejme 100 000 evrov? Uganke so povezane s sprejemom jutri v Kranju. Tam se bodo ob mladem kolesarju slinili tisti, ki niso storili nič, da ne bi propadel klub, ki je tega človeka ustvaril.
Na koga torej stavimo? Na zlatega maturanta in prvaka ali na slinarje okoli njega?