Kranjski reševalci. Kranjski gasilci. Pa policisti in vsi ostali, ki ob nesrečah rešujejo življenja. Ponosni bodimo na njih. Sekunde odločajo, a usposobljenost rešuje vsem. Ko sam začutiš, da so tu, da pomagajo, da znajo in zmorejo, si olajšan: v nesreči nisi sam. Včeraj v Hrastju, danes in jutri kdovekod. Jasno: to je njihov kruh, za to so plačani. A so službe in službe. Ene so take, da rešujejo ljudje soljudi. In zato je take treba spoštovati in skrbeti, da so ljudje pravi.
Kranjski gasilci in reševalci slovijo po hitrosti in sposobnostih. Prostovoljni gasilci pridejo na pomoč. Policisti so dan za dnem v številnih vlogah. To so ljudje, ki živijo tukaj, med nami. Ni jim lahko, a svoje težave morajo v tistih nekaj minutah in sekundah popolnoma pozabiti - odloča osredotočenost na reševanje premoženja, življenj, na njihovo delo. Kjer vsaka sekunda nekaj pomeni in kjer je zadovoljstvo na koncu veliko. Ker vsako rešeno življenje ali premoženje prav tako pomeni družinske, osebne usode.
Prav bi bilo, če bi tem ljudem namenili več pozornosti. Vedno se človek začudi, ko se delijo mestne nagrade. Ni ga zbora, ni ga umetnika, ki bi ga prezrli. Te ljudi pa premalokrat izpostavimo javnosti kot zgled. Pa ne, da terjajo pohvalo in priznanja, niso taki. Dobivajo jih vsak dan že za to, ker zmorejo dobro opravljati delo. In poklic. In poslanstvo.
Pomagati drugim v nesreči je naloga, a tudi poslanstvo. In sreča.