Izginja Gradbinec. V že drugem stečaju v njegovi zgodovini. Premoženja nima veliko, bodo vzele banke in Primorje, ki se na tak način rešuje potopa. Za delavce naj bi ostalo toliko, da jim plačajo narejeno. In kaj bo ostalo Kranju? Kaj je ostalo potem, ko se je mestu in okolici zgodila "inustrijska revolucija"!?
Vodili so nas ljudje, ki so bili za ta čas in dogajanje slepi. Slabovidni, nesposobni vizije in preporoda. Kranj je imel tekstilno industrijo - ni je več. Gumarska je še - a ne več naša. Gradbenik domačega okolja je preteklost, Planikine "adidaske" in gojzerje nosi le še redkokdo. Ostali so čudni prostori, ki dišijo po propadu - na pogorišču Tekstilindusa in Planike in drugih ni zraslo kaj velikega, pomembnega in novega. Vizionarjev ni več, Iskro so nam vzeli in razkosali že zdavnaj. Planika, Ibi, Iskra - to je bil ponos Kranja, nekega časa in neke zgodovine.
Da je vrag odnesel šalo, dokazuje drobna kadrovska novica, da naj bi v Savi odslovili tudi ženo Janeza Bohoriča. Kriza za vse? No, ja: vsem nam so ostali spomini in ostanki. Kranj med tem ni znal privabiti novih tehnologij, industrij, podjetij. Smo mesto brez industrijske-poslovne cone kot jo ima Šenčur! Smešno, a resnično: Kranj v marsičem zaostaja za Šenčurjem. Ker tam bolje vedo, kaj ljudje potrebujejo. Mi pa smo ob Savi zgradili skupaj industrijsko cono (nekdanja Tiskanina), stanovanjsko sosesko (državni sklad), zabavišče za rekreacijo (zasebni vlagatelj). Odostnost koncepta, ideje, projektov in realizacije. In to v časih, ko je bil denar, zdaj ga bojda bankirji ne dajo.
Kranj je bil eno najbolj industrijskih mest. Danes je - malo mešano, golaž in vampi. Z župani, ki so bili kar po vrsti naklonjeni povprečju in nikdar niso zmogli preseči ozkih interesov in še ožjega razmišljanja. Zato so se utapljali v lokalnih aferah, oblastniki pa so pač jemali kjer so mogli. In tisti, ki so imeli denar in imajo denar, ga v Kranju ne porabijo. Ali pa ne znajo in nočejo porabiti. Zato je zgodba zdaj žalostna - izgubili smo gradbince, gumarje, mlekarje, tekstilce. Kaj smo dobili?
Pa to ni pomembno le za nas, še bolj je za naše otroke. Kranj si prizadeva za univerzo. In učinki in aktivnost in rezultati in ....? Čakamo in capljamo. Pa jo imajo, na primer, Primorci. Ko človek sešteva ta dejstva, lahko reče samo eno: intelektualna, razvojna, miselna otopelost. Vsak svoj vrtiček, če se le da. In pobrati čim več zase. Celota? Kranj kot mesto in kot razvojna priložnost? Ja, malo mešano in kos kruha, deci vina. Sancta simplicitas.