Joj, kam smo prišli: mestna oblast svoje posle s krajani Orehka in Drulovke skriva pred javnostjo! Župan je zaprl vrata občine, da bi lahko v miru izvedli operacijo "zlato tele po kranjsko". Saj poznate pregovor, da gre zlato tele skozi vsaka vrata. In za to zdaj gre: kakšna je cena? Kajti nesporno je, da je bilo obnašanje mestne oblasti do krajanov povsem zgrešeno. Kajti dogovori s skupinicami in posamezniki in popuščanje temu ali onemu za (v takih orimerih) tudi čudne zahteve, je slabost. Ko nimaš več nobenega orožja, pristaneš na vse.
A tu gre za javni denar. Smo v proračunu namensko rezervirali cent za odškodnine ali morda za knjigo in razstavo in spominsko pot na literarno zgodovinarko? Nismo. Zato so vse te kupčije za zdaj samo poskusi, kako za majhen denar rešiti veliko naložbo: čistilno napravo. Novo? Ali dograjeno? Tudi tu se je do zdaj na veliko trosilo meglo ljudem. Za upravno enoto gre za nadgradnjo, ljudem prodajajo novo napravo.
Je tajnost dobra pot do dogovora? Bomo videli, vsekakor pa je - draga. Ker se za hrbti javnosti lahko sklene marsikaj. Primer Premk-Bogatajevih je odličen. Skozi čistilno napravo do spomina na znanstvenico, ki si to vsekakor zasluži!? Grozljivo stanje vlada v naši občinski oblasti: namesto, da bi pridobili ljudi na svojo stran z jasnimi informacijami, načrti in posledicami, se zdaj gredo "seje za zaprtimi vrati". Tragično. A tipično kranjsko. Spomnimo: 600 000 evrov je župan osebno odobril za sodno poravnavo zaradi katere je v kazenskem postopku. In takrat je šlo vse na hitro, čez vikend. In ni bilo nobenega sklepa mestnega sveta, ne rezerviranih sredstev v proračunu.
Kranj se potaplja v močvirje tajnih sestankov in dogovorov in kravjih kupčij. Ne prvič: tudi Damijan Perne je z družino Gros/Majdič moral skleniti dogovor, da je občina gradila Khiselstein - Grosovi pa so dobili nazaj zimski (stari) bazen na Majdičevem otoku. Raja ni vedela nič, a je zvedela.