Izbori dežujejo. Človek leta za ta in ta medij, dogodek leta po tej in tej anketi. Ko gre staro leto podajat roko novemu, ljudje delamo obračune. Zase in za vse. In se seveda spominjamo. Berem, da so na Primorskem proglasili športnike leta, v Ljubljani in Mariboru tudi. In mi, v Kranju? Na Gorenjskem? Da o dogodkih leta in sploh osebnostih leta ne pišem. Še en dokaz naše zaplankanosti!

Na trma.sem@trma.si bomo seveda veseli kakega namiga, predloga. Pa ne, da bi si takoj zadali težko nalogo izbrskati res najbolj bistveno. Nekaj takih dogodkov in ljudi smo na naši trmi in s pomočjo trme odkrili kar sami. Vsi oblastniki s Slovenskega trga 1 so si priborili "Kranjsko klobaso" kot naše interno priznanje, omenili smo režiserja Mitjo Okorna in tudi dva prodorna politika, našli smo podjetnika leta - vsi trije sodijo v naš mestni svet.

In kdo je najbolj vztrajal, kdo je bil najbolj trmast, kdo je opozoril nase? Vsak zase ve za svoje bitke, ki jih je bojeval skozi to leto in če smo pri tem ohranili čisto vest, če so plusi prevladali nad minusi, če se je naša tehtnica prevesila na stran dobrih dejanj, smo na poti, da si priznanje podelimo sami. In ker ima vsak sebe najraje, je tako tudi prav. Zato so izbori dogodkov, osebnosti, nasploh človeških lastnosti vedno povod tudi za vprašanja: "Ja, a on, ona? Zakaj pa, ko pa jaz vem, da je to in to in tam in tam naredil narobe...!" Ni ga med nami, ki po svetopisemsko lahko vrže kamen. Ampak to ne omaja sodbe o sebi in drugih. Na koncu ljudje dobro v sebi in drugih prepoznajo in cenijo.

Sam nisem najbolj zadovoljen. Oziroma: nisem ne osebnost, ne človek leta niti zase. Merilo? Ljudje s katerimi sem sedel, pil kavo (zame izraz osebnega zaupanja), so me prepričali, da ne sodim - posplošeno - v izbor ne zase, ne za druge. V nekam danem trenutku so pozabili na to, njihovih telefonskih klicev ni bilo več, božična čestitka je tokrat manjkala. Zamislil sem se: težko bi bilo, da bi bili le drugi krivi za to. Kriv sem sam, ker sem kavo pil, a je ne bi smel. Najprej bi moral preveriti, kako bo, ko pride stiska. Ko bom potreboval pomoč. Potem bi si moral ustvarjati sodbo.

Trme leta 2011 so torej zame tisti, ki bodo vztrajali. Moja nekdanja sošolka, zdaj prijateljica, je na naš spletni naslov napisala, da naj pričakujemo hude odzive in tudi napade na našo - trmo. Ker že razburjamo ljudi. Ker že burimo Kranjsko sceno, zakulisje. Če bom(o) zdržal(i), bom trma 2012. Vsaj zase.