Župan je oblast, je šef, je glavni, je ...Ko sem prebral pojasnilo njegove uradnice o tem, kako je bilo z županom Boštjanom na Facebooku in kako še bo, me je bilo sram. Zato, ker župana spoštujem, ker se z njim lahko pogovarjam, ker ga cenim (na splošno), si tega res ni zaslužil. Da v primeru kjer je pač za nekaj najel svojo frendico ali sodelavko ali pristašico moram na koncu prebrati, da je to storil za mojo=našo korist, je žalostna slika intelektualcev na oblasti. Tistih, ki mu to pišejo in tistih, ki to beremo. Pa saj ni tak greh, če je študentka pač dobila nekaj evrov za trud in delo (ne dvomim, da je nekaj res počela) na netransparenten način. Saj se o tem da preprosto napisati in pojasniti, da je šlo za dober namen v nespretni embalaži. Da pa je MO Kranj "pridbila več tisoč sledilcev", ker smo osebni profil Boštjana Trilarja prenesen v upravljanje MO Kranj, je že ponižujoče. Za vse nas in za župana tudi. Da o razlagi, kaj vse neka študentka zmore, mestna uprava pa ne zmore, ne pišem. Je že tragikomična: namreč župan je vseh 116 uradnikov vprašal, kako so s socialnimi omrežji ali pa so to storili podrejeni v času od novembra do decembra lani - nato pa je delo mimo vednosti skoraj vseh v upravi zaupal svoji zaupnici...in tako dalje in tako naprej.
Napaka je človeška. Celo podžupanova, županova. Celo moja. Ampak javno se skrivati za neko imaginarno "občino", je pa res preveč. Kajti v celotnem pojasnilu župana=občine ne najdemo niti enkrat omenjene odločitve konkretne, odgovorne osebe. Župana, na primer. Ampak "je bilo ugotovljeno" (božje razodetje), "je bil prenesen", "nismo naredili"....Človeku je od tega kar slabo, ker gre za intelektualno mizerijo, tako lastno (žal) mojemu mestu. Kjer se napake zagrešijo na skrivaj, popravljajo pa "v nedoločniku". Ne, takih buč pa meni ni mogoče prodajati.
Zato naj mestni oblasti odgovorim z anekdoto, ki sem jo nekoč že uporabil za enega gorenjskih oblastnikov. Zgodila se je Angliji, opisana je v knjigi 1001 anekdota in jo povzemam približno, a poanta je 1000% točna. V neko vas pride v krčmo popotnik in naroči hrano in pijačo. Na koncu reče: "Jedel sem kot nihče na svetu!" in mu krčmar odgovori: "Razen župana!" Popotnik se ne strinja, krčmar pa mu pojasni, da je pri njih pri vsakem takem primerjanju treba izvzeti župana. In ko popotnik trmoglavi, ga zaradi kršenja lokalnega zakona lepo oglobijo (župan je tudi sodnik) v isti vasi in na koncu je vprašan, kaj si misli o sodbi: "Večjega norca od krčmarja nisem srečal na svetu - no, razen župana!" Briljantno, kajne?
Miran Šubic, sodelavec Trme in Kranjčan