Marca nam je padel most. Ne kot v partizanskih filmih, podrl ga je občinski partner pri projektu Gorki, Garnol. In je bil na kraju dogodka župan Mohštjan. In smo potem zvedeli, da občina čaka na ukrepe zavarovalnice in policijski zapisnik in...Zdaj je jasno, da so se na občini z zavarovalnico dogovorili za 70 jurjev. Toliko je (bil) vreden podrti most. Pol leta dogovorov, pogajanj, odgovorov - nato pa miloščina!? Pazite: šlo je za poravnavo. V nasprotnem bi šla občina z zavarovalnico na sodišče in bi tam zvedeli, koliko je most vreden. Tako smo sprejeli, da ni vreden nič. Kajti popravilo ali nov most bo draga zgodba kjer bo 70 jurjev morda dovolj za podiranje (kar ni storil tovornjak, bo treba še dokončati) in načrte. Novogradnja? V proračun.
V pol leta bi občina lahko naročila dokumente in jih danes imela. Potem bi vsaj vedeli, kaj lahko pričakujemo. Dejansko se ni zgodilo nič. In če so se občinski pogajalci pogajali pol leta, bi na koncu lahko odšli vsi lepo tudi na sodišče. Ne bi bilo prvič. Z dimnikarjem se občina toži leta, izplen bo drag. Tako pa je most ogledalo "učinkovitosti" uprave in občine kot celote. Pol leta za to, da smo konec septembra prejeli miloščino, ki pa je pač dokaz, da zavarovalnico spoznaš v nesrečei kot pravi reklo.
Vse poletje je bil ogled kanjona Kokre onemogočen v prvotni obliki. Pa kaj! Turizem je pač le priročno področje za nov zavod, novo vodilno moč, kajne? Ljudje, ki s(m)o most uporabljali, smo bolj v ozadju. Kajti še pol leta (najmanj) mostu ne bo. To je zgodba kjer se občina izkaže, ali pa ne. Preprosto se ob nesreči, konkretnem dogodku, posledicah pokaže učinkovitost uprave in tudi sposobnost hitre reakcije. Ne bomo v spomin klicali učinkovitih županov po Sloveniji, preprosto bomo le ugotovili: most je podrt in še dolgo bo.
O tem, da je bil sklenjen dogovor z zavarovalnico vrli župan ni poročal javnosti. Ni bilo fotografij in ni bilo svečanih izjav. Le molk. Ta je v tem primeru draga zadeva. Počakajmo proračun in končno številko....