Veliki šefi skakalnega športa so en čas prijatelji in "urejajo zadeve", potem so pa sovražniki in na dan priplava...saj veste kaj. Kako se je gradil kranjski skakalni center, vemo. Denarja nikoli ni bilo dovolj in na koncu je prišla še sramota z lučmi, zadolžitev Triglava čez vse meje. A med tem je isti capo di tutti capi imel in ima še en klub. Ta pa je poln denarja. Pomislite: lani je imel ob 560 jurjih komaj 18 jurjev odhodkov in 7 prihodkov. Dejansko je vse leto JJ vrtel več kot pol milijona denarja. In temu klubu v statutu piše, da je namenjen vzgoji mladih...
V zadnjem času je mestni svetnik izpostavil poslovanje bivšega mestnega svetnika, zdaj predsednika nogometnega kluba. Politika se vtika v šport, bejžmo!? No, ja: brez politike ni športa, vsaj kakovostnega ne. Ker je to denar. Zato je bil šef skakalcev vedno pri koritu, kot se reče. Zato je skakalni šport postal ponos Kranja in zato se ni nikdar spraševalo o kreditu, ki lahko Triglav pokoplje vsak dan, o lučeh, ki so in niso, o fantomskem klubu na domu predsednika. Ljudje so krampali in lopatali po skakalnici, bili dragoceni prostovoljci, denar pa je bil in je domena predsednika in njegove soproge, naslov kluba pa je kar pri njima doma.
Ne trdimo, da je kje kaj nezakonitega. Trdimo pa, da bi moral šef skakanja pojasniti.Sleherni cent. Ker je to društvo in potem društveni denar. Razen, če je kdo meje zabrisal in predsednik ne ve ali noče pojasniti, kaj je očigavo. Tragično spoznanje o revnih športnikih in bogatem klubu je za Kranj žalostno, kot je žalostno nazadovanje košarke, vaterpola, nogometa in še koga. In v večini teh klubov je revščina res revščina, pri skakalci pa je vprašanje jasno in znano in očitno: kaj se skriva za vsem tem...