Je vasica med Kranjem in Dobom. Prijetna, lepa, gorenjska. In imajo cerkev (kot vse take vasice) in tudi kapelico (Plečnik jo je zasnoval). In na kapelici piše z velikimi črkami "Molimo za zdravo pamet!" Prisrčno, biblijsko, resnično, potrebno, vseslovensko - kar pač hočete in kakor hočete!
Geslo je kot nalašč za pomislek o tem, zakaj sem "trmasto stran" spremenil skorajda povsem v nogometno. Priznam: za to mi ni treba nikomur odgovarjati! In na moji strani se mi ni treba bati, da me bo kdo cenzuriral. Tako kot je to storil predsednik kluba na Triglavovi strani. Leta 2012, v času in cvetu - dekomracije!? Pa me to sploh ne moti, ker imam svoje orodje (jezik in tipkovnico) in orožje (lastno pamet). In kdor želi, prebere in kdor ne želi, ne prebere. Ponavljam pa, da se bom v tem mesecu odločil, ali "trmasto stran" nadgradim ali ne. Minilo bo pol leta od začetka in to sem dolžan sebi. Ker vse na tej strani počnem sam. Zastonj? Nikakor: nagrada je občutek, da mi cenzorji nič ne morejo. In to je plačilo, ki ga ni mogoče dobiti nikjer drugod.
Da mi je v soboto zvečer preostalo le še moliti za zdravo pamet tistih, ki nas peljejo v drugo ligo, je na dlani, jasno kot beli dan in poraz Triglava. Sreda bo hitro tu, ura resnice tudi - toda nogometa in Triglava ne bo konec. Ne glede na izid, slavje ali žalost. In kot sem zapisal x-krat, porazi so in bodo del športa, nogometa še posebej. Problem je, če se iz tega ničesar ne naučimo oziroma, če jih še sami dodatno spodbujamo in povzročamo.
Naj naštejem nekaj dejstev: NOGA je pred novo prelomnico, pripravami na novo sezono. Uspehov ne manjka, a tudi jasnih kazalcev o tem, kako počasi vse skupaj izgublja tla pod nogami. Ko se to začne dogajati, je prepozno - treba je preprečiti. Denarja za člane v prvi in/ali drugi ligi ne bo dovolj, ga bo malo ali nič. Dejstvo je znano, sam sem ga začutil junija 2011 in se pripravljal na to. Kaj se je zgodilo po septembru 2011, ne vem. Lahko pa dojemam pojavne oblike: neplačevanje trenerjev je ena od takih. Povišati vadnino je ena plat, prej je nismo povečali od uvedbe evra in še nazaj. In razumem: stiska je velika in takrat pride do izraza nekaj pomembnih faktorjev. Moč osebnosti ljudi, ki vodijo klub. Sposobnost ljudi, ki vodijo klub, da ustvarijo celoto, odporno na krizo. Pripadnost ljudi cilju (obstanek v ligi, na primer) kluba, ekipe.
A zgodi se vedno tudi nekaj drugega, bolečega. Ljudje pridejo s pravimi barvami na dan, loči se zrnje od plev. Zakaj to pišem? Koga podim iz kluba? Nikakor, 101% ne. Kajti sam sem pri in pravi primer tega procesa. Zmolil sem za zdravo pamet, jo ščepec vendarle ujel in - odšel. Na tihem sem (priznam) pričakoval, da se bo kdo vprašal enako kot jaz in mi priskočil na pomoč. Posebej kdo od tistih, ki sem jih imel za več kot sodelavce. In ko se to ni zgodilo, sem s ščepcem zdrave pameti dojel, s kom lahko delam in s kom ne - kako lahko delam in kako ne. In zdrava pamet mi je pomagala, da so se zrna ločila od plev.