Na občini je panika: pišejo se pojasnila in sporočila in priporočila ZA novo postajo! Kajti bliža se seja mestnega sveta in kot je bilo v slovitih Maratoncih z Lakijem /"Laki je malo nervozan=Laki je malo živčen/, je treba vse spraviti skozi. To je: prepričati ljudi, da je postaja nič hrupna in nič moteća zadeva pod njihovimi okni. In da je prav, da je čim dlje proč od železnice = čeprav vsako mesto obe postaji ima skupaj, če je le mogoče! In še: tisti, ki imajo denar, bi radi zidali...
Prav. Odločitev je na politiki!? In kaj je bistvo nasprotovanja? Kot vedno: nejasnosti. Negotovost. Neznanje. In še kaj. Kajti odlok, ki ga danes na silo skuša uveljaviti kranjska oblast, je odlok Mohorja Bogataja. Prejšnje oblasti. Ki ga je zagovarjala prejšnja koalicija. In ga je sedanji župan napadel celo na javnem soočenju kot rešitev, ki je on ne zagovarja, je proti, je ne bo speljal.
Zdaj je obrnil ploščo. Kdo ga je prepričal? Morda ljudje s težavami? Ali pa morda kapital z interesi? Kjer pač nikdar ni nihče zadovoljen. Se spomnite smetišča, kako smo se obsodili na drage smeti namesto da bi našli dialog z ljudmi? In kako bomo to plačali, preplačali? Avtobusna postaja je projekt, ki je podoben: neracionalno se z njim mudi in racionalne rešitve ne dobimo - kajti v medijskem stampedu gospoda župana je marsikaj zamolčanega.
Oto Pestner na postaji ćaka vlak že 30 let (in več), mi pa (prosto po Trilarju) nismo vedeli, da je najboljša rešitev oddaljena nekaj korakov? Pa saj so to strokovnjaki potrdili. Samo na primer in za vse take primere: je že kdaj kaka študija dala prav nasprotnikom tistega, ki je študijo plačal? Ne se hecat - strokovnjaki za dober denar naredijo študijo kakorkoli kjerkoli o čemerkoli. Da je le plačana.
Ne trdimo, da je s postajo kaj narobe. Močno narobe pa je, da župan obrne ploščo. In na drugi strani vrti nov napev, mi pa imamo radi Otovo skladbico...