Brez pardona: kar je preveč, je pa preveč! Od Slovenskih novic do Dela, One in do 24 ur in dalje...ni bilo medija kjer ne bi dobesedno spljuvali ravnanj Boštjana Trilarja. Ker pač on vozi kot občan, je taka tudi odgovornost.
Debelo kožo mora imeti človek, da tako ravna in ob splošnem zgražanju treh četrtin (po anketah) občank in občanov, ostane na stolčku. Ima pa do tega pravico. Zanimivo je ravnanje drugega Gorenjca, ministra Borisa. Ko so ga policisti ustavili in preizkusili ponoči (ne ob osmih...), je bil trezen in umirjen. Zdaj se kaže, da je bila policijska zaseda vse prej kot rutinska, kranjska policija pa ponovno nadaljuje z nadzorom, ki je enkrat že pokazal neoporečnost policistov.
Slednji so torej od pijanega Boštjana slišali tiste o muckih, od ministra pa dobili lekcijo o ravnanju javnega uslužbenca, ki ga seveda ne marajo zaradi pogajanj o plačah. Kranj je med tem dobil lekcijo v vseh medijih, a to ni merilo. Tudi mediji grešijo in spletnik Trma ni izjema. Toda zgodba o debeli koži Boštjana je vendarle zgodovinska lekcija o tem, kakšni smo, ko je treba sprejeti odgovornost. Da o tem, kako se je zapletal in zapletel Boštjan po nesreči, ne pišemo.
Danes je izšel občinski "časopis" Kranjske novice. Človeku gre na bruhanje samo ob enem spoznanju: plačujemo nekaj, kar služi le enemu in enim. Boštjanu na/in oblasti. Prebrati te poskuse olepševanja resnice in prebrati vse ostalo, terja dober želodec.
Pozivamo mestne stranke, da vprašajo o stroških likanje podobe župana v Kranjskih novicah. In o tem, zakaj moramo davkoplačevalci to plačevati, ko pa dejansko s tem nimamo nič? Mimogrede: mnogi, ki našega Boštjana kujejo v nebesa, so za to dobro plačani iz proračuna!?
Trma morda ni ravno blagohotna do oblasti, morda smo preveč kritični. Nismo pa plačani. Še manj podkupljeni.