Denimo, da kupujete pasjo kočo. Oziroma, da vam jo kdo ponuja. Leseno, navadno. Presneto se boste pozanimali o ceni. In jasno boste pojasnili, zakaj jo kupujete in seveda, čemu bo služila. Nam pa občan Boštjan Trilar ponudi kost, ki naj bi jo popadli. Stane lahko 180 000 evrov. Toliko prodajalec pač predlaga. In mi rezerviramo v naši denarnici isto vsoto čeprav je ocena vrednosti pasje koče pol manjša? Kar dopušča jasno manipulacijo, da po "trdih pogajanjih" plačamo ceno, ki jo predlaga prodajalec!?
Redko ali nikoli točko predlaga in podpiše župan osebno. Mimo ali brez strokovnih služb, ki jih ima? Ne vemo, vemo pa, da je to nenavadno. In vzbuja sume. Kajti Kranj dejansko kupuje nek objekt brez dejanske vrednosti, a z jasnim izhodiščem: treba bo vložiti ogromno v prenovo - za kaj? Kaj bo tam? Kaj bo Kranj od tega imel? Gasilski trg kot idejni projekt? Ne se hecat: od idejnih projektov je vedno bolela glava, ker so ideje navadno - drage.
Predpostavimo, da ima predlagatelj dober namen. Da se mu zdi posel dober za Kranj. Čemu torej gradivo, ki ni vredno niti 18, kaj šele 180 000 evrov iz naših žepov? Saj niti ne vemo, kdo nam dejansko kaj prodaja in še manj čemu to kupujemo? Objavljamo gradivo, pod katerega se je podpisal naš občan Boštjan. Kadar kaj stori slabo, je namreč občan in to že vemo. In svetnikom ponuditi tako gradivo, je slabo. Ker vzbuja sume, da bomo komu preplačali nepremičnino, ki je po uradni ceni vredna pol manj od predlagane!?
Mestni svet je samo še karikatura. Dejansko ne odloča veliko, ker ni o čem odločati. Kranj stoji na mestu zaradi neverodostojnega župana, ki se javno hvali - na primer - s parkiriščem, o katerem še ni rekla ne prve, ne zadnje pristojna inšpekcija!? In na otvoritev pride 1 (ena) svetnica od 33!?
Ko občan Boštjan začne pisati predloge za dobre posle Kranja, je treba biti previden. Trma je.