V nogometu sem odstopil dvakrat "neuspešno", lahko bi rekli tudi - "posiljeno". Zato sem tektonski potres v Ljubljani dojel drugače. Jemljem ga kot posledico in častno dejanje. Ko odide športni vrh Olimpije, za to ve vsa Slovenija in še kdo. Ne bom analiziral tujega dvorišča, a zadeva ima samo eno in že velikokrat ponovljeno vsebino - Olimpija ni del okolja kjer deluje. To okolje je ne sprejema, hoče drugačno, odklanja marsikaj. Napake (osebne, klubske) so samo dokazi za končen izid: polom kluba.

Triglav je na drugi ravni, a ko nas je lastna nemoč in drugoligaška kuhinja potisnila v tretjo ligo, sem sklenil oditi. Najprej zato, ker nisem dovolil, da bi takratni predsednik vzel odgovornost nase. Nato zato, ker smo v sicer rastočem klubu naredili nekaj narobe. Tretjič zaradi nogometne javnosti, ki je nisem podcenjeval. Potem pa je eden od članov UO in kasneje predsednik kluba vprašal, če bomo vsi odšli in podpisali predajo. In smo vsi ostali, postali prvoligaši, osvojili sedmo mesto v prvi sezoni. Ko so mi (nam) namestili zgodbo z licenco odgovorni v NZS, sem bil trdno prepričan, da je moj odhod nujen, potreben, logičen. Šele temeljit pregled vsega, kar so skuhali na Čerinovi (trdim: z vodilno in odločilno vlogo g. Zavrla mlajšega + predsednika NZS+celotnega licenčnega oddelka), me je vrnil v boj, ki sem ga na koncu dobil. Zase. Nihče pa ne bo vedel, kako je stopiti pred javnost in lastne igralce s tako odgovornostjo. Ko sem odšel tretjič, sem zares. Ni potrebno več razlagati, zakaj. Lahko se preprosto vrnem k Olimpiji in okolju okoli nje. Za Triglav je to okolje katastrofa in novemu vodstvu želim spremembo. Kakih 250 ljudi v nedeljo me prepričuje, da gre vse po stari poti. In častna tribuna ponuja zgovorno sliko...

Odstop ljudi, ki imajo odgovornost in čast je vedno preizkušnja hrabrosti ali pa davek strahopetnosti. Ker ti marsikdo reče: odšel si, ker si se ustrašil poraza, krize. Res sem tudi sam to upošteval, a kdor je delal v Triglavu od 2002-2012, ga ni strah pomanjkanja denarja, uspehov ipd. Poraz pa je nesporno v tem, da je Triglav tako zelo napredoval, okolje pa nam tako zelo škodi. Mohor Bogataj in njegova oblast so dosegli, da je bil uničen Kokrški log (najlepše igrišče!), ustavili so prenovo pod tribuno (prostori so bili tako rekoč nared) in na koncu v drugem mandatu preprečili gradnjo nove. Zame dovolj, več kot dovolj. Hinavske obljube politike, igre in igrice bolj ali manj koruptivne oblasti so samo uvod v eno tragično spoznanje: razvoja ni! S temi ljudmi, ki zavajajo in lažejo ne. In naj za konec namignem še na čisto osebno videnje vsega, na svoje sodelavce. Daleč od tega, da bi pričakoval, da bodo odšli z(a) mano! Tega res ni treba, marsikdo si je oddahnil. So pa s svojo pritlehno in klečeplazniško držo pokazali in dokazali samo eno: mene ne morejo pogledati v oči. In ponovno zapišem, da sem za vse kriv sam.

Zato danes razumem Olimpijin vrh. In ne razumem marsikoga v Triglavu.