Danes je dan za - derbi. Mestni, kranjski. Kdo mi je kriv, da to verjamem? Morda se bo našek kak bralec in se posmehnil mojemu poskusu, da bi bil Kranj mesto. Ker mesta so nogomet. V Evropi in še kje. In mi smo Evropa ali bi vsaj radi bili. V Berlinu ali Londonu ali Parizu in tudi v Bratislavi, Zagrebu je nogomet (ob vsem vzporednem in tudi slabem) poskus, da bi se ljudje zavedali, da pripadajo mestu. Saj je to lahko tudi galerija, gledališče, ni dvoma. Ampak šport množic vase skrije vse - univerzitetne profesorje in orodjarje, smetarje in bankirje. V tujini (razviti?) pridejo vsi taki na tekmo in tudi drugi. V nemškem Dortmundu in še kej (Split!!!) je barva mesta barva kluba in z njo in za njo se identificiraš.
Kranj je bil pred časom vsaj na poti, da je urbana sredina, ki ima nogomet v prvi ligi. Kot Celje ali Koper, da ostanemo doma. Pa pripadnosti ni bilo: župan ni znal sam priti do stadiona, politična elita je raje cmokala pri koritu, gospodarska pa je itak Kranju že zdavnaj rekla - nas ne zanimate! Če pomislim, kako je "medijski sponzor" Triglava pozdravil začetek prvenstva in derbi v Kranju, mi je res hudo: tri vrstice v obrobnem tekstu! Res sramota! In vse to mi plačamo skozi županova trobila in podobno, ne zaslužimo pa si najave mestne tekme, ki bo - ne glede na vse - zbrala več gledalcev kot drugi ligaški športni dogodki. Pa gre samo za fuzbal in zgolj za Kranj = mesto brez identitete, duše, pripadnosti. Vsa čast nekaj navijačem, da pridejo - a dotrajana tribuna ubogega športnega centra vsako leto ostaja bolj prazna.
Nič ne bi imel proti, če bi Kranj (na primer) zopet bil mesto vaterpola, če že nogomet tone na dno povprečja. Nič me ne bi motilo, če bi slavili kolesarske ase, atlete, plavalce. Moti pa me, da si tako nazorno dopovedujemo, da niti ob žogi, usnjeni in z dušo, ne znamo pokazati pripadnosti. Kranj je tudi tu padel in pada na izpitu.
Tisti, ki gremo na lepo nedeljo popoldne na fuzbal, smo morda "cepljeni". Drugačni in čudni - za Kranj. A smo vsaj pripadni.