Najboljša obramba je napad, trdijo teoretiki vojskovanja. Ste opazili podobnost ravnanj dveh naših "špicenkandidatov" oziroma politikov: ko se zgodi šlamastika, nastopi tišina in "merjenje pulza" javnosti. Nato sledi izbor taktike - v slogu prehoda v protinapad...
In je bivši župan Boštjan privlekel na dan razlago, da se je zaletel kot občan (ki se mu zgodi, da pijančuje in potem zmerja policiste - kot se to zgodi npr tečnemu novinarju, mesarju, uradniku), sicer pa kot župan deluje odlično. Pa je šlo (že prej in) potem vse k hudiču: etika in morala, zaupanje in spoštovanje, županovanje in pametovanje. Žal se to ponavlja v direktorsko-svetniški zgodbi politika Igorja. Ki sicer za Trmo pravi, da bo vse pojasnil, utemeljil ipd. In spotoma celo malo zažuga, da bi se ga vendarle tudi bali, če ga že pljuvamo....
Siamska dvojčka dvoličnosti sta kranjski in slovenski in .... problem: napaka je lastna vsakomur in vsem. Vsi smo krvavi pod kožo, če je to opravičilo. Samo: ali to priznamo, ali pa ne. In tragika dveh politikov, ki sta (bila) ob ugled, ki sta ga (morda) imela, je tako preprosto jasna, da ne bo pomagala več nobena zgodbica o tem in onem - priložnost sta zamudila. Bivši župan in bivši direktor sta se "potuhnila" (o razlogih ne sodimo), potem pa "udarila".
Trma zopet postaja medij v tem kranjskem ribniku kjer debeli krapi premalokrat doživijo, da iz ločja plane ščuka. Pomislek: kaj bo ušpičil novi, sedanji župan? Kje mu bo zdrsnilo, kje je njegov Rubikon? Ko se bo to zgodilo, bom videli, iz kakšnega testa je. In vsi politiki z njim. Seveda tega ne želimo (kot nismo ne Boštjanu, ne Igorju) nikomur. A nekaj je za zdaj res: javno je sposoben priznati vsaj, da je vozil prehitro. No, začetek je...si mislimo in pometamo tudi pri sebi in v smetišnici tudi kaj ostane.