Nekaj je gotovo: Matjaž Rakovec na svoj stolček ni zlezel tako, da bi kazal s prstom na grehe Boštjana Trilarja in taktika je bila uspešna. Ni obračunaval s pijano vožnjo, zgrešeno avtobusno postajo ipd. - potem pa je sedel na županski stol in odprl omaro. Ven so začele padati zadeve, ki odnašajo (ali pa komu prinašajo) milijone. Naše.
Boštjan Trilar je v kampanju ponujal Kranju zlasti odmik od - Mohorja Bogataja: transparentno in drugačno gospodarjenje z občino in kodeks časti in ravnanja mestnih politikov. Ujeli so ga s prstom v marmeladi nekaj mesecev potem, ko je sedel na županski stol. Potem se je zgodil stampedo zgodb kot je telovadnica v Stražišču, avtobusna postaja pod okni porodnišnice ipd. Pijana vožnja in zanikanje odgovornosti sta le lepotna okraska te zgodbe.
Mohor Bogataj je nekaj dni po nastipu funkcije svojemu političnemu svetovalcu in zaupniku omogočil nekaj sto jurjev "poravnave". Zadj slednji sedi v zaporu, Mohor pa je kasneje zakrivil še 2 milijona škode na račun koncesije dimnikarju, ki jo je prekinil samovoljno. Zgodilo se mu ni nič.
Ne gre za kako maščevanje, a vse to nam je odneslo vsaj eno telovadnico, reflektorje na stadionu, kak nov vrtec. In za vse te svinjarije (oprostite izrazu) so znani odgovorni. Trilar je pojedel besedo o reviziji grehov predhodnika, Rakovec jo ni nikoli najavil javno - a očitno bo treba javnosti kmalu povedati, zakaj so izredne seje mestnega sveta, zakaj zmanjka denarja za to in ono, ko pa doživlja zgodbe kot je tista z urejanjem zelenic. Ne vemo, koliko nas bo stala, smrdi pa vse skupaj res do neba.
Ponavljamo kot lajna: napake se dogajajo, tudi županom. Bistvena lastnost Boštjana Trilarje je bila, da ni priznal nobene. Ker je vozil pijan kot občan, odlično pa delal kot župan. To je bistvo: hočemo oblast, ki ne bo govorila eno, delala drugo. In hočemo, da taki, ki to počnejo, odgovarjajo. Nam. Sebi ne bodo.