Kranj je kriv, da mora Kranjčan v - Ljubljano. Na primer: na tržnico. In na poti do tja zagleda Kranjčanko in tudi stojnica je bila tam. "Branjevka" je bila v tem primeru Alenka Bratušek, ki je vabila ljudi k podpisu peticije za javno šolstvo. Ker s(m)o mnogi za javno šolstvo, so se mnogi podpisali, jaz pač ne. Ker se nikdar več v življenju ne bi podpisal pod ničesar kar zagovarja kranjska političarka: nekoč me je v znani zgodbi iz nogometa hotela nogometnopolitično lustrirati oziroma po domače spoditi iz kluba kamor sem jo sam povabil. Vsaka podobnost s stranko Pozitivna Slovenija je namerna. Nikje ji ni uspelo.
Ker pa sem firbec in tečen, sem pristopil do Alenke in jo vprašal, če so podpisi morda za referendum: zanikala je. A danes mnogi mediji pišejo ravno o tem in tudi njena politična sopotnica Maša Kociper na spletni strani SAB najavlja, da bodo začeli zbirati podpise v podporo referendumu. Referendumski postopek je sicer znan: podpise je treba overiti ipd., da dobijo svojo težo. Pri peticiji politične branjevke pa tega ni bilo treba, formalno je vse jasno. A nikomur (ali vsaj podpisanemu) ni bilo povedano, da je njegov podpis jutri lahko "orodje in orožje" političarke Alenke za referendum, ki naj bi uredil ustavni položaj javnega šolstva.
Demagogija? Prevara za butaste volitvce? Podpišeš eno, oni uporabijo za drugo? Podpis za javno šolstvo ni podpis za referendumsko urejanje tega vprašanja, mi je osebno rekla političarka, someščanka. Kaj pa zdaj? Poznam vsaj eno državljanko, ki bo zahteval umik svojega podpisa, če bo Alenka Bratušek kadarkoli število podpisov podtaknila pod razlago: "Ljudje hočejo referendum!" Ne, ljudje so podpisovali samo peticijo za javno šolstvo, ne več in ne manj.
Upam, da se motim. Upam, da sem narobe razumel. Upam, da nisem še enkrat več razkrinkal početja naše politike in političarke. Upam, da si ni kdo zamislil prefrigane zlorabe. In si upam zapisati: za javno šolstvo vedno, za referendum o njem nikoli. Si upa to podpisati kranjska politična branjevka?