Ko se na posameznika spravi politična stranka, je vedno zanimivo. Posebej zato, ker naj bi imela politika premoč proti posamezniku, pa čeprav gre za vsega hudega vajenega novinarja. Ko nekdo koga javno ožigosa, mora imeti dokaze. Jasne, otipljive, nazorne. Ko nekdo, na primer kranjska politična stranka, obljubi javnosti, da jo bo obvestila o izidu svojega boja za javni denar, ne sme molčati. Oziroma: lahko molči, a največ potem o sebi spregovori...
Verjetno bi kdo, ki ni prepričan v svoj prav, počepnil, se uklonil, upognil hrbtenico. A Trma je na seji mestnega sveta dne 23.10. in dne 6.11. doživela veliko zmago: lahko smo pristranski, lahko navijamo za župana, lahko komu lezemo v rit, lahko smo nesposobni, lahko smo...karkoli hočete, le plačuje nas za to nihče. Oziroma: plačilo je treba dokazati, posebej ob javni obljubi, da boš to storil. Ali pa bo treba plačati račun za - na primer - žaljive obdolžitve. Kajti pri vsem skupaj je samo ena politična stranka z minornim vplivom na kranjski mestni svet hotela utišati Trmo s preprostim načrtom: diskreditacijo na osnovi....ničesar! Trma je svoboden medij, lahko hvali kogarkoli hoče in kritizira tudi. A nečesa za dobrobit verodostojnosti ne sme početi - skrivati, če jo kdo plačuje. Ker potem se vse podre kot hiša iz kart, kajne. Največji nesmisel bi bil trditi, da viri informacij niso v sedanji vladajoči politični eliti kot so bili prej, ko je bil na oblasti katerikoli župan. In prav tako bi bilo še bolj butasto trditi, da Trme ne obvešča sedanja in bivša ipd. opozicija. Bistvo: preveriti sleherno informacijo in jo potem objaviti. Napake so možne, a ne smejo biti pravilo.
Mi smo bili o sebi sposobni objaviti vse podatke, vsa dejstva. Zdaj pa dva tedna po končani seji nek pobudnik nekega sklepa mestnega sveta ne zmore toliko poguma, da javnost obvesti, da ni uspel v svoji nameri. No, tu pa se zgodba o verodostojnosti neke stranke, neke politike in njenih predstavnikov začne in konča.
Zato še enkrat: nič ni bilo narobe, nič ni bilo nezakonitega, nič ne drži od očitanega.