Kje smo in kam gremo? V pravo smer ali ne? Vprašanje mestne svetnice Irene Dolenc je bilo svarilo pred tem, da se Kranj zadolži v dveh letih za preko 20 000 000 (dvajset milijonov), ker je to podlaga za črpanje evropskega in drugega denarja za prepotrebne naložbe. Mimogrede: preko 4 000 000 bo ostalo v mestni blagajni konec leta, ker letos (tako kot lani) večjih naložb ni bilo. Zdaj pa so zanje odprte vse poti.
Kot občan moram svetnici iz Bitenj prikimati: jasno se je vprašala o tem, kaj bo preostalo Kranju kasneje, ko bomo dosegli prag dovoljenega zadolževanja? In odgovor z nasprotne strani je bil tudi kar jasen: če hočemo do poceni denarja, ki se nam ponuja, moramo za svojo udeležbo vzeti "puf", ker enostavno ni dovolj "lastnega" denarja. Ob tem se lahko samo vprašamo, kaj bi bilo, če bi se lotili še nove avtobusne postaje po scenariju prejšnje oblasti? Mimogrede: na izredno pomembno sejo sta med zadnjimi ali kar zadnja prišla opozicijska Igor Velov in Boštjan Trilar. Čudno za svetnika, ki bi sicer lahko o proračunu zagotovo še kaj vprašala, rekla, opozorila.
Kot davkoplačevalca me zadolževanje vedno skrbi. Mestni svet je vizijo oblasti Matjaža Rakovca podprl in tu ima politično podlago za naprej. A mi ne živimo od enega župana do drugega: mi smo Kranjčani in Kranjčanke, ki nas zanima prihodnost. Bomo s plačevanjem dolgov omejili svoj razvoj? Ali lahko brez zadolževanja dosežemo nujne naložbe?
Matjaž Rakovec uradno koalicije nima, a podpora proračunu je taka, da jo ima. Od tu naprej je zdaj na potezi župan, da uresniči obljube. Trma bo bedela nad tem. Kajti 20 milijonov novega dolga je brene in svetnica Dolenčeva je trezno in premišljeno o tem tudi spregovorila. Zapomnimo si to.