2006: Mohorjeva oblast naroči strokovne študije, kranjska tribuna ni potresno varna, pod temelji so luknje, objekta nima smisla reševati propada, ceneje ga je porušiti in postaviti novega. Slačilnice in kopalnice se bistveno niso spremenile od 1963, ko so jih začeli graditi.
2012:Mohorjeva oblast še enkrat več (nič boljša ni bila Pernetova, ki je tribuno tudi le obljubljala) ta primer skrbi za svoje (zdrave) občane znova izloči iz proračuna, v rokah pa ima gradbeno dovoljenje. In trdi, da nima denarja.
2014: zopet bodo lokalne volivte, zopet se bodo pojavili "mohanglerji", ki bodo trdili, da ni denarja. Kar je velika in debela laž. Denar je in to letno okoli 50 milijonov evrov + evropski denar + denar sovlagateljev, ki so možni pri vsakem projektu. Če jih znaš pritegniti, če jih znaš "ukrotiti", če znaš... In takrat bo tribuna dejansko stara pol stoletja. In prav lahko se nam zgodi, da bo taka kot je danes in je bila pred šestimi leti.
To so praktične posledice delovanja naših oblasti. Župani Kranja po osamosvojitvi? Se spomnite, kako nas je Gros skregal z državo, da iz Ljubljane ni bilo niti denarja za naše želje in projekte? Se spomnite Bogatajevih afer pri dobesedno vsaki naložbi? Se spomnite Pernetovega meteorskega vzpona in zatona? Kranj je dobil točno take župane kot si jih je zaslužil. Zdaj umira v vzdihljajih povprečnosti, mizernosti, banalnosti. Zdaj so nam mesne požrtije razlogi za kritiko, zabavo, zgražanje, obsojanje.
Mohor Bogataj je najprej v svojem slogu javno zatrdil, da so sedanji protesti delo prejšnje oblasti, tgorej boj za stolčke. Potem, ko se je prestrašil protestov, je zatrdil, da kranjska oblast posluša ljudi. Zato je tribuno vrgel iz proračuna lani in letos in...Ker posluša. Samo ne ljudi. Samo ne prave ljudi.