Kranjska izpeljanka latinskega pregovora je prosto po Ciceru naslednje: "Kjer me prijavijo, tam je moj dom in tam mi bo dobro!" /Mohangler.
Trma je pojasnila, kako je z našim županom. Zakaj ga velikokrat ni na večerne in popoldanske dogodke in zakaj rad pošlje podžupanjo in podžupane. Zakaj ga občinski šofer vozi iz kraja stalnega prebivališča v kraj bivanja. Zakaj je pod planinami lepše kot na Planini. In tako dalje.
Se vtikamo v zasebnost župana, ki pač živi kjer hoče? Nikakor, privoščimo mu bivanje v kraju kjer mu je tekla zibelka. Sosedje ga tam pozdravljajo že kaka tri, štiri leta. Vmes so bile volitve in moral je imeti drug naslov. Naslov stalnega bivališča pa ni enak naslovu stalnega bivanja. Njegova stvar? Jasno! Malo pa tudi naša, ker smo volili župana Kranja, ne Žirovnice.
Mohorju Bogataju je torej dobro tam kjer ga prijavijo na upravni enoti z naslovom stalnega bivališča. In kje je dobro nam, ki nimamo "rezervne občine in rezervnega župana"!? Nam je dobro z njim in njegovimi malimi triki velikega mojstra? Kajti podobno nas je peljal .... tudi leta 1998. Ta isti človek. Ta isti (potem) izvoljeni župan. In nam povedal - tako, med vrsticami, v prenesenem smislu besed - da smo pač bedaki. Ker je on že zdavnaj pogruntal, kako je z "domovino in domovanjem" in kako mu je lahko dobro. Kaj dobro, predobro.
Vse to seveda mirno gledajo njegovi pajdaši v tej kozmetični igrici skrivalnic. Ugani, kje živi župan in povem ti, kako so te potegnili na volitvah...= nova kranjska igrica, nadaljevanka. In če natanko pomislimo, je tako tudi prav. Mi si zaslužimo oblast, ki je proč od nas, izven nas, brez nas. Mi jo moramo samo plačevati. To pa je naša naloga. Zato za nas velja: "Kjer plačujemo oblast, tam je naša občina!" Smola je le v tem, da ni več naša. So nam jo vzeli, ukradli, odnesli - kakor hočete.