Dve leti prepovedi nastopanja sta minili 20. januarja. Kazen je vsebovala še plačilo 50 000 evrov. Toda Tadej Valjavec je nekajkrat javno izjavil, da ni kriv. Da je marsikaj v zvezi z njegovo kaznijo, testi, dopingom "zarota" ali vsaj pritisk. Da so metode napačne, da je krivo njegovo zdravje za stanje njegove krvi, ki je lovce na doping pač prepričalo, da je jemal EPO. To pa je eno od poživil ali sredstev, ki vplivajo na to, da pač poganjaš pedala hitreje. Ne presojamo ocen, še manj strokovnih razlag, imamo pa samo eno dejstvo: kazen je postala pravnomočna na mednarodnem športnem sodišču. Tadej je od takrat utihnil in postal podjetnik. Turizem je njegovo področje, a če je verjeti trgovcem s kolesi, se je pripravljal naprej...
Danes o svojih načrtih noče govoriti. In kar je posebej zanimivo: noče komentirati kar je povedal Lance Armstrong. Ki ga - mimogrede - dejansko niso ulovili pri dopingu, a so zanj mnogi vedeli, zdaj vemo vsi. Našega "lensa" so ujeli, a o primeru onkraj čuže noče dajati izjav. Kar je njegova pravica, tudi Lance A. jih ni. Dolgo časa. Ampak potem se je pač zlomil (verjetno pa zopet ne zastonj). Tadej Valjavec bo za mnoge Kranjčane, Kranjčanke in seveda širšo javnost vedno ostal nedolžen. Pa testi in ugotovitve in sodišča gor ali dol. Sam je vedno dvomil vanje.
Če vas to morda spominja na politiko ali še kaj, smo res že vsi s tem "dopingirani". A tudi tam kdo o čem raje molči, na ugotovitve pa se odzove tako, da kaže s prstom na tiste, ki naj bi ga ujeli ali vsaj ugotovili njegove grehe. Tadej Valjavec je idol mladih, ki pa noče javno ničesar povedati o Lanceu A!? Je v tem primeru molk tudi zlato ali pa gre preprosto za taktiko: ne izpostavljam se. V ničemer. In tako gre vihar še enkrat mimo.
Problem v športu, življenju in še kje je ravno v tem: v sposobnosti dojeti in sprejeti. Vse, kar te doleti. Ne zanikati, zamegliti, skriti. Sprejeti. In nič ni narobe, če marsikdo ne dvomi o nedolžnosti Tadeja glede dopinga. Nič ni narobe, če tako misli sam. Narobe je, če kdo s takim stališčem skuša izbrisati dejstvo, da je kolesarskih šport gnil do skrajnosti. In skrajnosti se reče "lens a". Kje je tu naš Tadej? Presodite sami.