Danes bodo začeli po krajevnih skupnostih dobivati besedo ljudje, ki so proti ali za novo občino. Pravilno. Logično. Končno.

Kdo je do zdaj imel priložnost kaj povedati o tem? Branko Grims. Boštjan Trilar. Alenka Bratušek. Pa niso. Ker so dali na tehtnico politično škodo in korist in gledali, kaj se bo pokazalo. Zato so tiho, nekaterih ni bilo niti na sejo kjer je sicer redko entona politika rekla "ne". Jasno in glasno. Ne gre samo za politiko brez časti in onemele politike in političarke. Gre za človeški pogum, da kdaj v življenju javno in glasno rečeš in narediš kaj za svoje mesto.

Če pomislim, kakšne klati Branko Grims, je to silno sprejemljivo proti njegovemu molku. Jasno: enako velja za vse ostale. Pa zraven dodam še "mitingarja", ki je lepo pozabil na svoje mesto in volivce, ko je resničnosti show postala ulica. Prej ni bil nikdar tiho o Kranju in njegovem boju za naš lepši vsakdan in jutri in pojutršnjem. Ampak mi smo se med tem cepili...

Franc Hvasti bo pa častni meščan. Lani sem opozoril, kako so ga dali na stranski tir, zdaj bo pa ta nespodobnost popravljena. Ni si sam prizadeval zato, preprosto je to postal. Zasluženo. Ker taki ljudje poosebljajo naše mesto in vsebino življenja v njem. Spoznal sem ga kot športnega nasprotnika in ga cenil kot takega. Prav je da poglavja zgodovine športa v Kranju poistovetimo s takimi ljudmi.

Bo kdaj to kdo poskušal s politiki, ki so tiho, ko nam - politiki, kdo pa drug - razbijajo Kranj? Se bo našel morda kdo, ki bo pozabil leto 2021 in čas, ko nisi smel biti tiho. Vsaj o tem ne. Pa so in so bili. In kot bi jih slišal, razlagajo o "višjih ciljih", o "politiki, ki je navadni ljudje ne razumejo"! ipd. Človeku postane slabo od vzvišenih sodb kranjskega poslanca, ki se spozna na volitve v Ameriki - doma na Primskovem pa ne upa črhniti, ali je za Kranj tak kot je, ali pa ne.

Prej ali slej se bo treba opredeliti. Tudi mi se bomo. Nekaj je gotovo: za kar nekaj znanih ljudi nikdar ne bo soglašal, da so častni meščani Kranja. No, še kot meščani so zame padli na izpitu.

Miran Šubic, urednik Trme