Zakaj se ne bi pohvalil, zakaj se ne bi izpostavil, čemu ne bi poudaril? V pol leta sem kot novinar in Kranjčan objavil prvi novinarske zapise o načrtovanem posegu v prostor pod Joštom, o železnici čez Orehek, o ravnanju ministrice Bratuškove (tu epiloga še ni). Tri zgodbe iz mojega okolja so postale - slovenske. Po zaslugi drugih, vplivnejših, močnejših medijev - jasno.

Ko sem postal na Dnevniku "črna ovca" za vsaj dva vodilna oziroma odločujoča o mojem delu, nisem nikdar svojih napak opravičeval ampak sem jih priznal. In pričakoval, da me (o)cenijo po celoti: če znam najti dobre zgodbe in sem površen = celota tista, ki mi daje ali pa vzame novinarsko kredibilnost. Da mi pa npr. pisanje (brez plačila ipd.) Trme očita nekdo katerega nedotaljivi sodelavec za mastne denarje pod psevdonimom piše pri konkurenci, je sramotna okoliščina tega odnosa. Ali da me šef pokliče z "odgovorom o prepovedi pisanja" potem, ko sam terjam odgovor od kranjske občine, je jasen, nazoren in očiten primer cenzure. Pa sem se tega pač rešil kot sem vedel in znal. Danes ima časopis Dnevnik 15 000 evrov naklade, "mojo" Trmo pa je v enem dnevu prebralo 64 000 ljudi. Priznam: ni ustrezna primerjava, je pa nazoren prikaz, da sem dobre in slabe lastnosti ohranil. Ja, sem še površen - ampak moje zgodbe so tiste, ki govorijo zame kot novinarja. Pa me lahko pljuva ali hvali ali... kdor hoče.

Biti sposoben dojeti, da novinar vedno uporablja ime in priimek, je bogastvo, ki ga ne premore vsak. Ko enkrat dojameš, da kar objaviš ni "sveto pismo" in se soočiš z napakami, si na poti, da ime in priimek jemlješ kot neločljiv del svojega dela in osebnosti. In potem so zdrsi in napake in vse ostalo samo del celote.

Tri zgodbe, ki si jih lastim, so lahko "labodji spev". Imajo tudi neposredne učinke: gozd pod Joštom ostaja, hiše na Orehku ostajajo, ravnanje političarke pa je itak samo odličen oris vseh nas. In najbolj novinarstva: pljuvati po tistih, ki niso del politike, ki jo imam za svojo in hvaliti "moje", "naše", "primerne" je modus operandi. Ne trdim, da sem imun od tega. Ampak: skorajda 17 000 000 klikov na Trmo mi daje verodostojnost. Nikakor absolutne odveze, kje pa.Danes me citirajo, povzemajo tisti, ki me (tudi) pljuvajo. A se ne dam, ker sem Trmast.

Sem človek s slabostmi in tudi kako vrlino. Imam pa ime in priimek. Moja sta.

Miran Šubic