Novinar sem 40 let. Z diplomo - torej formalno izobrazbo. Z izkušnjami dela pri časopisu, za radio in televizijo, celo knjige sem se lotil in na koncu naredil "spletnik". Nečesa se nisem naučil: pisati lepo. Oziroma: po nareku. Ja, neštetokrat sem uporabil vire, ki javnosti niso bili, niso in ne bodo znani - ker novinar virov nikoli ne izda. Za Trmo so govorili znani in neznani, informacije prispevali res številni....
Na Golniku mi je direktor klinike, ugleden (v času krize pa tudi z ekranov zelo znan) gospod povedal, da "grdo pišem o njem"!? Opala: me je zanimalo, kaj je to "grdo" - da je grd on ali ...kaj? Pa nisva prišla skupaj. Zato seveda taki avtoriteti za presojo novinarstva ne oporekam - kako bi bilo, če bi - na primer - novinar presojal, ali so bile napovedi o krizi z virusom z malih ekranov točne, napačne, zgrešene, prave...? To bi bil šele halo: le čevlje sodi naj ... je za vse večne čase za take primere zapisal pesnik.
Grdopisec sem, ker sem začel javno pisati o tem, da nam premoženje propada. Tudi moje, ker sem pač državljan te države. Sem napisal, da je za to kriv "gospodar Golnika" v podobi uglajenega direktorja? Ne. Sem pa napisal, kdo je odgovoren za to, da se stanje slabša oziroma objekti propadajo. In tu sem naštel tudi direktorja klinike, ki je javno trdil, da ne bo dajal denarja za koše in gole, če pacientom lahko zmanjka zdravil (moj povzetek njegovih odgovorov). Prav. Presoja je njegova, zato je plačan kot direktor.
A potem je povabil na sestanek občana, ki je vse to sprožil. In naivno sem pričakoval, da bo to premik naprej, primeren za objavo na Trmi kot dokaz, da se stvari dajo reševati z dogovorom. Saj morda se bodo, le pogovor je bil za novinarja pač tajen. Prav, ni se lepo povabiti (čeprav sem bil povabljen) zraven tja kamor ne sodiš. Tako je odločil "gospodar Golnika". Če bo toliko svojega ugleda in avtoritete uporabil tudi pri tem, da golniška sramota neha opozarjati sama nase, bom vesel.
Do takrat sem pač "grdopisec".