Ko ti nekdo prvič podre ograjo, ker je pač kot tujec zašel v te naše preozke "gase", začneš z akcijo. Ne sam: k sreči je prizadetih (in podrtih ograj) več. In ugotoviš, da je nekdo iz tvoje vasi uspel - nekaj se bo spremenilo. A hkrati ti postane jasno, da je nekdo birokratsko reševal problem - do prizadetih (vsaj tistih, ki prometne zagate doživljajo vsak dan) ni zmogel priti. Ga je zmotilo kako ime, priimek? Mogoče, na trdim. Toda, ko mine mesec dni od tega, ko mestne uradnike prosiš za odziv in dobiš le molk, zopet ukrepaš: vprašaš se, zakaj so do nekoga eksplozivno hitro in do drugega - ingnorantski!?

Odgovor pripelje "šleper" in spet podre isto ograjo istemu občanu na istem mestu. A to je le simbolika: dejansko ni kriv tuji voznik tujega vozila in za nesrečo niso krivi mestni uradniki. So pa krivi, da jim je v Bitnje predaleč, da bi prišli na povabilo pogledat, kako problem rešiti. Ne na državni, na njihovi in naši občinski cesti. In sosedje v okolici ne razumejo, da se nič ne zgodi čeprav....

Tukaj se ustavim. Ko ugotovim, da je kršitelj predpisov napredoval do šefa za promet v tej občini, mi je vse jasno. Napaka, ki jo je nekoč storil, ni taka, da bi naš uradnik bil večno na sramotilnem stebru. Kakorkoli (zelo milo in v rokavicah) je dobil kazen in...napredoval. Ja, danes tisti, ki nas je vse goljufal s parkiranjem kot inšpektor lahko skrbi za to, ali nam bodo podirali ograje, ali bo neka ozka cesta še nevarnejša, ali....

To pa je problem. In to problem te oblasti. Te uradniške ekipe, teh šefov, tega župana. Prosim: ne zato, ker je tečen novinar vse objavil, za nekaj drugega gre! Za to, da se to lahko zgodi tistim, ki so tiho, ki ne objavijo, ki ne protestirajo, ki sklonijo glavo..."kaj pa moremo"... IN ZATO JE PROBLEM NEODZIVNOSTI HUJŠI OD VSAKE PODRTE OGRAJE. KAJ BO, KO BO KDO ZARADI TAKEG (NE)ODZIVANJA NEKOGA POVOZIL?