Nekočl sem bil tv voditelj. Ne ravno dolgo, kako leto ali malo več. Vodil sem oddajo v najbolj gledanem terminu, v nedeljo zvečer. Kot "honorarec", k vodenju sem bil povabljen. Nimam ravno lepih spominov, razen na Tajdo Lekše s katero sva bila (televizijski) par in se še danes smehom spomniva oddaje Zdravo. Zakaj to pišem? Ker se mi je zgodilo, da sem bil soočen s kakim "priboljškom", ker sem " s televizije"...Tragično, kakšen fetiš je televizijski ekran za to deželo.
Danes veliko berem in poslušam (bivše) kolege o tegobah, ki jih imajo. Potem pa kot novinar vprašam nekaj, kar je povezano s profesionalnostjo, transparentnostjo. Ko en človek združi formalno moč v nekem športu kot funkcionar z medijsko vlogo komentatorja, je nedotakljiv. V tej deželi pa sploh. Dela kar hoče. Danes lahko govori o uspešnem trenerju skakal, ki ga jutri v medijih lahko "spljuva". In kdo mu pri tem pomaga? Javni zavod, ki ga vsi plačujemo. Javni zavod, ki noče odgovoriti po katerih kriterijih je to mogoče! Ker bi Miran Pavlin kot direktor slovenskih reprezentanc po tej logiki lahko komentiral nastope Kekove ekipe!?
Odnos do novinarja /javnosti javne tv je zavržen. Tu je njihov problem: ko gre za njihove tegobe, hočejo javno podporo - ko pa se na javnost požvižgajo, so nedotakljivi. Zakaj bi bil zaslužek Jelka Grosa skrivnost? Plačan je v javni ustanovi in z našim javnim denarjem!
Ni televizije v razvitih državah tega sveta, ki bi si dovolila to, kar z mnopolom ala Jelko počenja RTV Slovenija. Strokovni komentator pač ne more odločati o tekmovalcih in trenerjih, ki jih komentira. In samo za to gre.
Miran Šubic, ki plačuje Jelka Grosa in tiste, ki mi o njem pišejo cinične odgovore....