Šport je krut. In nesmiseln. Katera človeška noga je vredna 350, obe pa 700 milijonov evrov? Šport je tudi krivičen: vsi tvoji napori so vredni manj kot nič zaradi ene napake.
Ko v teh dneh slavimo naša kolesarja (dobrih je na Toru še več, ne pozabimo kranjska Polanca, Mohoriča...), je navdušenje vsaj Trmi malo zasolil poziv javni televiziji, da Tadej Valjavec pač ni primeren za sodbe in komentarje. Ne zaradi njegovih nespornih kolesarskih zaslug, zaradi - dopinga. Ker je (ne glede na to, kaj si mi mislimo ali sam ocenjuje) potrjeno uvrščen med športnike, ki so na nedovoljen način vplivali na svojo pripravljenost in s tem največjo klofuto primazali sebi, a tudi športu. Mimogrede: lani so ujeli še enega asa na kolesih - Janija Brajkoviča. Zagovarjal se je kot Valjavec: pomota, napaka, nisem kriv...
Trma ne presoja, sodi, ocenjuje. Nam je še svež spomin na Tejo Gregorin, ki smo jo kovali v zvezde pa je bila tudi dopingirana. In ne pozabimo slovite Jolande Čeplak....Verjamemo, da imamo danes asa, ki se jima čudi ves svet, ki dirkata "na špagete" kot so včasih rekli kolesarji temu, da eni jedo "arcnije" in poganjajo močneje, drugi pa špagete! In pri tem nikdar ne bomo pristali na priljubljen izgovor, da "se dopingirajo vsi, ker je nečloveško in nemogoče zdržati tako dirko brez tega"!
Sledimo pa opozorilu, da dopingirani (dokazano!!!!) športniki morda niso najbolj poklicani, da nam na javni televiziji razlagajo šport iz katerega so bili (začasno ali trajno) odstranjeni. Ampak: to je tista javna televizija, ki nam dnevno sporoča, kako so napadeni, ogroženi ipd. Kaj pa: strokovni?