Ko se spomnim s kakšnim veseljem sem se odzval povabilu tistih, ki so začeli "delati kranjski radio", mi je kar hudo. Kasneje je šlo pač kakor je šlo, na koncu se je izšlo tistim in tistemu, ki je pohopsal večino radijskih postaj in s tem ustvaril mrežo, ki nam kot vrhunec doživetja ponuja "avdićevstvo" (pa nič slabega o avtorju, slednji sledi trgu, lastniku radia ipd.)! Ne, ne trdim, da je bil prej eter kranjskega radia (in vseh drugih pohopsanih, pohrustanih od enega lastnika sedanje mreže) boljši, daleč od tega. Okusi so različni.
Smo pa z "avdićevstvom" izgubili dušo. Tisto, ki jo morda danes zna ohraniti še legendarni Val 202 kjer sem doživel najlepše novinarske čase v svojem življenju. Poniglavost nekega medija, da ob upravičeno in potrebni kritičnem zapisu o poskusih "janšizma po medijsko" v to zgodbo skuša pripeljati prizadetost nas poslušalcev, ker ne bomo mogli "naenkrat poslušati Avdića na 18 postajah", je radijska in novinarska in še kakšna slepota in perverznost: ljudi malo prestrašiti, ker imajo tako radi "avdićevske štose", da jih ni treba spomniti, da je "avdićevstvo" produkt nekega časa kjer smo tako ali drugače izgubili lokalne radijske postaje. Vsaj veliko njih.
Treba je zapisati še tole: Val 202 plačujem, "avdićevstva" pa ne. Slednje je na trgu in naj tam ostane. Mešati ga v zgodbo o obrambi novinarstva (pred Janšo), nacionalnih medijev (pred Janšo), je čista manipulacija, zloraba in slaba usluga tistemu, ki si (verjamem) prizadeva, da se to ne bi zgodilo: ko "avdičevstvo" in njegove lastnike zmešaš z Valom 202, si tak kot Janša: nimaš pojma o stvarnosti medijskega prostora in zato ga urejaš po svoje!
Rad bi poslušal Radio Kranj, če ne bi bilo to papagajsko recikliranje vsebin, ki so v bistvu ena vsebina. In če ne bi nekoč Kranj (mi, občina, politika....) tega radia prodali namesto, da bi ga reševali. In zdaj nam nekdo sporoča, da naj za božjo voljo rešimo tistega, ki nam je "vzel" (kupil) naš radio? Jok brate, odpade= citat iz slovenskega filma To sogadi!