Novinar sem v bistvu več kot 40 let. Dnevnik, Val 202, TV Slovenija so bili mediji kjer sem bil prepoznan. Ne znan, samo prepoznan. Najbolj sem prepoznan po Trmi. Ki je nastala 2011 in že pripravljamo skromno slovesnost. Povabljeni so skrivnost, a (bivši) župani ne smejo manjkati, ko pa so toliko pomagali k branosti. Pa Barbara Gunčar in podobni liki politične podobe Kranja tudi ne...brez njih bi bila Trma prazna in pusta. Marsikoga bomo prezrli, površni kot smo. Zanesljivo pa so se mi najbolj vtisnili v spomin vsa ta leta tisti, ki so se sprenevdali, skrivali, molčali, zanašali na politične botre ipd. - priznam: kot gospod Klemen Malovrh...in njegov predhodnik tudi. Veste, da so s tolčka tega zavoda morali bolj ali manj prisilno vsi zdanji direktorji!?

Molk novinarju najbolj na glas pove, da je treba vrtati. Spraševati. Ne popuščati. In zato je energija novinarstva ravno v poskusih, kako novinarja "prelisičiti". Recimo: Boštjan Trilar je kot kranjski župan to počel brez rokavic, enostavno me je skušal onemogočiti. Preko svojega partnerja na Dnevniku. Ni šlo. Župan Bogataj je preko sodišča želel preprečiti, da sprašujem o njegovem stalnem bivališču. Le zakaj, če je bilo vse v redu? Vse to me je seveda spodbudilo in me še spodbuja. In niga med nami, ki ne bi imel pokazati dobrih in slabih rezultatov. Ko pa se nekdo zavije v molk, ko besno išče "Trmine informatorje", ko - po domače - skuša izkoristiti senco tistih, ki so ga nastavili, je treba iti do konca ali pa do vrha.

Ko nekemu direktorju politična oblast da podporo, je zadeva zelo jasna: podpišejo se pod njegovco početje. Dobro in slabo. Nekoč se je pod neko svojo uradnico v socializmu podpisal kranjski šef izvršnega sveta, capo di tutti capi, kot se reče. Ščitil jo je do konca in skušal preprečiti moje pisanje o kranjski davkariji. Celo pri gradnji moje hiše so se vmešali, da bi me disciplinirali. Ni bilo lahko. A na koncu je o tem pisala medijska scena vse Slovenije...

Zato je seveda za slehernega "klemena" najbolje, če lahko novinarju "na čelo prilepi" vse, kar slednji hoče. Kdor to lahko stori, ta ne okleva. Jaz čakam od sredine septembra. Zato, ker je direktor oborožen s podporo, jaz pa z vprašanji?

Bomo videli. In brali.