Januarja je Klemen Malovrh naredil nekaj čemur bi morda kak pravnik rekel "zloraba položaja in pooblastil odgovorne osebe". Izmislil si je aneks k neki pogodbi kjer naj bi šlo za "paketni dogovor"!? Del tega paketa smo vsi mi, ki plačujemo direktorja, zavod, njegove nadzornike, občinske uradnike, župana....
Res je, za borih dva jurja pa pol gre!? Proti desetinam milijonov kranjskega proračuna to res ni veliko. Oziroma: je ogromno. Ker je to toliko in toliko "pokritih" podražitev komunalnih storitev za eno gospodinjstvo, da o elektriki ipd. ne pišem. Demagoško? Lahko. Resnično? Vsekakor, številke ne lažejo.
Posli direktorj javnega zavoda so znani predvsem in zgolj zaradi Trme. Gre za dober milijon letno. Ki ga mora porabiti. In zato seveda ne manjka projektov, ki so - dragi. Saj je vse drago, kajne? Pa se zgodi neka elitna požrtija pod socialno in ekološko pretvezo, ki prinese izgubo. Pa kaj, mi plačamo. Pa se zgodi plačilo koncerta/nastopa, ki ga sploh ni ... mi plačamo!
Zgodba Klemena Malovrha je silno preprosta: gostilničar - podjetnik je postal direktor javnega zavoda. Prej je obračal svoj, zdaj naš denar. Počenja kar hoče, ker mu to dovoli svet zavoda kjer sedijo ljudje, ki jih je tja poslala politika. Najbolj pomemben - kglede na vlogo - je občinski uradnik. Oziroma: tesen županov sodelavec in vsi lepo z nami vred čakajo na koncert, ki ga ni.
Zagodel nam je direktor javnega zavoda. Viža naj bi bila prešerna in "kul". Pa ni. Ne zaradi - konec koncev - dveh jurjev in pol. Gre za način. Za metodo. Za početje kjer ti nihče nič ne more, ker ti na Slovenskem trgu 1 okoli tebe postavijo zid.
Ko pride val jesenske draginje, bomo gledali na vsak cent. Doma. Vsakdo med nami. Med tem pa bomo brezobrestno kreditirali dva muzikanta, ker se je tako odločil nekdo, ki prejema plačo iz javnega denarja, ki ga v proračun nosimo mi.
Dokler bo temu tako, bo v Kranju vse mogoče. Žal.
Miran Šubic