Župan sosednje občine ima političnega sopotnika in osebnega prijatelja. Prav in dobro. Potem se odloči, da bo temu prijatelju in sopotniku omogočil izid knjige. Super! Stroške pa pokrije občinski proračun. Ob stran okvir knjige, ki je dejansko iz naše kranjske občine in ob stran avtorjeva osebna obravnava dogodkov kot jih vidi on - to je prisotno vedno in povsod.

Osamosvojitev je kot NOB včasih za mnoge "nedotakljiva tema", celo prepovedana tema. Kar je v zvezi z njo, je posebnega pomena, je nad vsem. Morda. Ali: kakor za koga. Povezava z drugo vojno in zmagovalci je sama po sebi dana. Ampak: lastniki osamosvojitve najbolj ogorčeno negirajo pomen te druge vojne ali NOB, ker naj slovenskemu narodu ne bi prinesla nič, le škodo in...saj vemo!? Obenem pa so njihova dejanja pred in med in po osamosvojitvi nedotakljiva vrednost in vrednota. Tudi tu se spomnim partizanov, ki sem jih vsvojem življenju srečal mnogo. In nekoč smo v srednji šoli profesorja in bivšega partizana skušali odvrniti od spraševanja z vprašanjem, kako je bilo med (drugo) vojno: "Hrabri so padli, zviti smo ostali!" je odvrnil pred pol stoletja, v debelem socializmu in ob nespornem čaščenju herojev te vojne...

Vsega tega se spomnim, ko doživim odziv politika, ki je silno uspešen in v svoji občini na podlagi deomkratičnih volitev vlada od njenega začetka. Zdaj je s knjigo in posebno osamosvojitveno zbirko hiši, kupljeni z javnim denarjem, opozoril nase. Je s knjigo kaj narobe? Ne, prijateljevo pisanje in avtorsko delo je župan ocenil za primerno, da ga občina plača iz proračuna. Kdo bi zdaj upal ocenjevati in presojati, ko pa gre za tisti del zgodovine, ki je vendarle - svetinja? Nedotakljiva!

Med kupci knjige je bil nekdanji šef policije za Gorenjsko. Kot novinar sem med vojno po naključju prišel v njegov štab kjer je tekel pogovor s policisti v obkoljeni karavli na Jezerskem kjer je fanatik v uniformu JLA že streljal iz oklepnika in plašil tudi avstrijsko vojsko čez mejo kamor je odletela kaka krogla: "Kašno orožje imate?" je vprašal kupec knjige in takratni poveljnik policije ipd. "Pištole in...," je bil glas po zvezi z lesene karavle. "Odložite!" je bila komanda in to je tistim, ki so bili pod ognjem sovražnika morda rešilo življenja. Kasneje je bila JLA seveda odstranjena z Jezerskega in Slovenije, jaz pa sem tistih trenutkih opazil potne srage na obrazu poveljujočega. Kaj se je zgodilo še vedno prepoznavajo preživeli in se vsako leto spomnijo človeka, ki je ravnal razumno. Pogumno? Kasneje se je slišalo od "ta glavnih" da na Gorenjskem ni bilo "dovolj streljanja" in je vse minilo "preveč mirno". A o tem naj sodijo zgodovinarji, lastniki osamosvojitve pa so si med tem prisvojili zasluge in nastajajo nove knjige nove zgodovine. Nič narobe, a vedno je treba brati več ali vse, kar se da. Zgodovina Demos-a v Kranju kot jo vidi častni občan in bivši župan je dragocena in poučna. Tu se ustavim z oceno. Kot zapisano: njegov politični sopotnik je kot vladar občinskega proračuna odločil, da jo bodo plačali davkoplačevalci Cerkelj. Vsi, tudi tisti, ki bi morda predlagali kako drugo knjigo, ki predstavlja Cerklje in njihovo občino in kak drug čas ... možnosti je nešteto.

Šele, ko sem javno zapisal, da na dogodek nisem bil povabljen, me je čez nekaj ur doletelo vabilo. Bil sem naivno prepričan, da je to knjiga v samozaložbi politika in tudi obrtnika (na odru so bili celo reklamni plakati za njegovo obrt oziroma dejavnost...), potem pa sem iz res prisrčno toplega in prijateljskega nagovora dojel de je bivšemu kranjskemu županu in kranjskemu častnemu občanu in Kranjčanu in kranjskemu politiku in obrtniku knjigo izdala - občina Cerklje oziroma tisti, ki je presodil, da je to knjiga, ki jo velja plačati. Od tu naprej je premislek stvar vsakega posebej, kajne?

Vedno sem ponosen na osamosvojitev, ker sem takrat opravljal svoje delo in se nisem skril. Novinarji smo bili različni in ravnali smo različno. Zase vem, kako sem. Nikdar nisem iskal zaslug, ker sem delal, še manj svoje početje uporabljal za kakšno korist: VEDNO PA SEM PRIPRAVLJEN POKAZATI IN DOKAZATI TO, KAR SEM POČEL IN ENAKO S PONOSOM IN SPOŠTOVANJEM DO ZGODOVINE NAMESTO PODPISA OBJAVIM TOLE FOTOGRAFIJO (ZASTAVA JE PARTIZANSKA....)!

PS

Kaj nam je osamosvojitev zanesljivo dala? Kaj mi je omogočila? To, da o izidu iz proračuna plačane knjige napišem kar ugotovim....in tega seveda ne more preprečiti noben politik, župan, uradnica. Celo iz Cerkelj ne...in tam je marsikaj mogoče!