Ko gledam slovenske kriminalke, kmalu odneham. Vse se dogaja s tistimi obveznimi premori, tišinami, dinamike ni. Za povrh še klišeji: glavnega junaka ne mara šef ipd. itd. Res: že videno. Po drugi strani pa gre vsaj za domač izdelek z neko obrtniško rutino....
Tako je to: nič ni samo dobro, še manj slabo. Še kriminalke ne. Ko smo razgalili Park slovenske himne, nismo bili začetniki nasprotovanja političnemu projektu brez premisleka, vsebine in še manj podpore. Opala: kot sporočaju na občini, smo Kranjčanke in Kranjčani naravnost navdušeni, strokovnjaki vzhičeni ipd. Županove likarice njegove podobe so neumorne, priznamo.
Zato smo na vse politike naslovili pobodo. Ki nikogar nič ne stane. Samo malo spremeni žarišče delovanja - še vedno gre za park. Kaj park, vrt. Naš, na naši občinski zemlji in s pol stoletja dolgo tradicijo. Ki kar kliče po rešitvi. A so ga na občini obšli, pozabili, prezrli ipd. Niti ni pomembno, mi ga nismo.
Naša pobuda ima približno toliko (oziroma manj) možnosti za uspeh kot je Kelvinova ničla tam nekje globoko pod Celzijevo ničlo. Pa smo jo kljub temu napisali. Ker se je za dobre stvari dobro boriti in si prizadevati in Kranju pomagati.
Lahko nas podprete, lahko pišete na občinski naslov in podprete pobudo Trme, lahko imate nasprotno mišljenje. Najbolj žalostno bo, če bo politika vse to prezrla kot je Botanični vrt Kranj. Toda mi ne odneha mo kar tako. Nas ne vodijo gesla in dobrodelnost na ukaz in za promocijo: mi smo dejansko prepričani, da ima Kranj in z njim naš župan možnost urediti Botanični vrt tako, da nam bo vsem v ponos. In ko bo krščanski župnik del cerkvene lastnine dal za Park slovenske himne, bomo verjeli v dobroto. Tisto, ki jo s prižnice oznanjujejo.
Besede so lahko lepe in pametne. Odločajo dejanja. Bomo videli, ali si kdo v Kranju upa urediti vrt. Pomlad namreč prihaja. In za njo kmalu jesen. Ko bomo volili dobre vrtnarje.
Miran Šubic, predsednik društva Trma in prvi pobudnik, da ima Kranj urejen Botanični vrt