Ko se je treba pohvaliti, ne smeš molčati. Če je novinar nekega spletnika edini predstavnik sedme sile na skupščini ene bolj pomembnih cehovskih športnih organizacij, je nekaj narobe s tistimi, ki jih tam ni (bilo). Če novinar nekega spletnika odkrije pred občinsko stavbo v domačem mestu človeka, ki se je izpostavil na ravni države z anticepilsko držo in protesti proti vladi ipd., je to lahko naključje. Ampak: zgodba je pa vsekakor odlična, ker znani reper politično hodi skupaj z bivšo evropsko komisarko in "žvižgačem" številka ena ter države.
Novinar si seveda vse življenje in zelo težko je presekati, prerezati, odklopiti. Sam tega ne bom storil nikoli, a se vse spreminja. Tudi Trma se bo, ko se bo. Dokler se ne, pa je resnično veliko zadovoljstvo, če si zraven tam in takrat, ko je treba biti. Ni naključje, da ti ob taki priložnosti šef krovne nogometne organizacije ne nameni niti pogleda, nekoč pa se je slinil okoli šefice našega klubskega lokala...Ni naključje, da ti znani reper začne zastavljati vprašanja v slogu, če poznaš ustavo in podobno. Ker mu očitno ni ravno prav, da ga sprašuješ po papirju, ki ga dejansko nima - trdi pa da ga ima. Inšpektorji potem uradno trdijo, da ga ne potrebuje.
Trma je torej odkrila javnosti, da je Bojan Prašnikar postal šef trenerske organizacije vse Slovenije. In nato smo dodali še politično sprego Čordić&Gale. Vse to v manj kot 24 urah časovne razlike. Take stvari me prepričujejo, da sem ravnal prav, ko sem 2011 začel trmariti in naredil še bolje, ko sem pomahal v slovo lisjaku, ki me je hotel vreči iz službe in mi na dnevni bazi dokazoval nesposobnost.
Človek je neizmerno zadovoljen, če zmore biti zadovoljen. Če lahko najde vsak dan, uro ali minuto kaj takega kar pomeni zanj veliko, za druge pa itak ni pomembno. Zato tudi ni recepta, kaj je za koga zadovoljstvo. Je pa znano, da ste zadovoljni s Trmo....