Maruše Urek ne poznam. Starejši sem od nje, verjetno bi si zaslužil trohico spoštovanja. A to je stvar manir in dame včasih znajo presenetiti. Ker novinarsko spremljam, kako mi pred nosom nastaja "političen park", sem pač za koga lahko moteč. Na primer za gospo/gospodično Marušo. Ki je kajpak - tako mi je dala vedeti - strokovnjakinja in zato zviška zre na nas, navadne smrtnike, ki samo - in še to kajpak trapasto - sprašujemo....ali (prosto po Maruši..) "delamo štalo".
Ista Maruša je samostojna podjetnica, ki jo je za dela na javnem prostoru in z javnim denarjem izbrala javna ustanova in plačniki smo vsi davkoplačevalci Kranja. Vem, ni lahko: tudi sam sem že bil v taki vlogi in seveda "polagal račune" politiki ipd. In nikdar nisem nikogar označil, da "dela štalo", če ga zanima cent ali evro ali karkoli je šlo v moj žep iz javne blagajne.
Spoštovanja Maruše Urek si očitno ne zaslužim. Pred novinarskimi vprašanji se izogiba na več načinov: na klice ne odgovarja, na neposredna vprašanja tudi ne. Ko ji bo v žep kapnilo kar bo zaračunala, bo morda manj vzvišena do ljudi, ki o tem vprašujejo. Ne presojajo kot je ona meni. Ki "delam štalo" štirideset let pa še ni - gotova.
Se pa ob vsem tem kdaj pa kdaj vprašam: kje smo in kam gremo? Me lahko res tako mimogrede ošvrkne dama, ki koplje po zemlji za ostanki starih časov, nima pa osnovnih manir, da o spoštovanju in odgovornosti do javnosti ne pišem? Kajti, če veš kaj leži v zemlji iz železne dobe, si lahko nesramen do novinarja - taka je logika takih "strokovnjakinj". Pa nimam nič proti, to je stalnica novinarstva in če ji ne bi bil kos, bi pred Marušo Urek zbežal zgrožen nad "delanjem štale". Pa nisem. Zbežala je tista, ki je ali bo plačana z javnim denarjem moje občine in jo torej posredno ali neposredno - plačujem tudi jaz.
Kako malo je vredna strokovnost, če jo izniči čisto navadno človeško obnašanje, ki ne premore ne olike, ne dostojanstva...
Miran Šubic sem novinar štirideset let, a redko doživim, da ljudje zaradi moje prisotnosti nataknejo čelado...danes sem.