Nekatere stvari so šokantne: javni zavod, ki porabi milijon in več našega denarja letno, do lanskega prvega maja ni imel (ustreznega) pravilnika o javnem naročanju. Kako se ga je držal tudi, ko ga je dobil, je novo poglavje drame z naslovom: Zadnji naj ugasne luč in vzame zdanji evro!
Klemen Markelj ni tarča, ker bi mi tako hoteli. Zdaj je povsem jasno in na dlani, da za najemanje zunanje sodelavke direktor ni imel niti enega pravega papirja, ki bi to pokril. Ker jo je najel že oktobra 2020 in je potem stala vse nas tistih dvajset jurjev, ki sem jih prejel kot pogodbeni partner občine tudi sam. Z eno lepotno napako: po regelcih. Kakršnikoli so ti predpisi, so se jih na MOK držali (na zahtevo Boštjana Trilarja in podobnih pa je bilo to tudi preverjeno kar me dodatno radosti). Kaj pa so počeli in počenjajo na omenjenem zavodu seveda ostaja odprto. In zato direktor ni noben cilj, je samo posledica. In če bi bil tak kot ga njegovi zaščitniki skušajo prikazati, bi imel take papirje za tečne spraševalce vedno na voljo. Kajti gre za tisoče in in tisoče evrov za storitve, ki so pač opravljene (z eno izjemo) in imajo svojo ceno. Če je ne preveriš na trgu, jo plačaš. Preplačaš?
Zdaj je zastor dvignjen in nekaj razlag imamo, še več jih manjka. Kako je mogoče nekomu plačati trideset jurjev za prenovo pisarn ali novo pohištvo v času krize in po možnosti brez kakega razpisa? Seveda pa ni samo en zavod v sklopu občine - pomislite na vrtce kjer bo ta mesec na vrsti nov razpis za ravnatelja/ico!
Če je epidemija marsikaj spremenila, je tudi marsikaj odkrila. Na primer opisane posle, ki seveda za nas niso sporni ali nezakoniti dokler to ni dokazano. Ko smo dokazali (in za tem stojimo) nezakonit aneks k pogodbi direktorja Malovrha, so nam z občine odgovorili (posredno, a nedvoumno), "vse je v redu"!? Tu pa se potem začnejo hujši problemi, ker je oder zdaj vsem na vpogled, zastor dvignjen in bodo glavni igralci morali svoje vloge pojasniti.
Trma je zato (še) tu.