Bil je rojstni dan pa en praznik pa pride drugi...No, upokojenci to malo drugače zaznavamo, bolni ljudje pa verjetno še bolj! Sam zase lahko zapišem, da praznujem kot vedno. Če odštejem, da sem prestal hudo zapleteno operacijo in me čaka terapija ubijanja raka v meni. Je sploh mogoče ob tem živeti nepridzadeto, kot prej? Ni, drži. A ko mi kdo reče, da zgledam dobro, da se dobro držim in podobno, je to opažanje, ki spreminja ustaljene predstave o nas, ki smo hudo bolni.

Medicina danes dela čudeže v marsičem. Sam nisem mogel verjeti, kako točne so diagnoze in kakšne so poti do njih. Ko sem ležal "v tunelu" za eno najbolj pomembnih slikanj telesa, sem sam sebi dopovedoval, da je vse to že pot do ozdravitve, Prva diagnoza kirurga: točna do danes! Vase to je del podobe, ki sem si jo ustvaril in so mi jo pomagali izdelati bližnji, meni ljubi ljudej okoli mene. Ritem je res običajen in čim bolj podoben prejšnjemu, ki je bil moj vsakdanji mesece nazaj. Zato je praznik praznik in ne preoblečno žalovanje. Če sem iskren: pobere me lahko kadarkoli, a najprej dolgujem dejansko neko prepričanje ljudem, ki me z vso to medicino in znanostjo skušajo pozdraviti in mi to tudi povsem neposredno v obraz povedo.

Izdal bi bližnje, prijatelje in vse druge, če bi v sebi že obupal. Ker sem imel za to (in še imam) razloge: diagnoze so bile po vrsti slabe, a ne brezupne. Zato je praznik ostal praznik in zato sem morda koga res kar presenetil z zunanjim videzom in upam, da tudi z obnašanjem. Res je fraza za to primerna: vesel sem vsakega dne življenja v čim bolj normalnem ritmu. Ker to pomeni tudi kakovost dojamenja sebe in sveta in ljudi in stvari. Tega pa sem res neizmerno vesel, vsak dan je lahko po tej plati praznik.

Se morda ponavljam in preveč ukvarjam z vsem tem? Tudi mogoče, a mi znani in neznani sporočajo, da to berejo in imam prav=pogum, da to zapišem. Ker sem pač "skriboman", je odziv po premisleku rodil zapise. Skušam biti neposreden in se veselim vsega in vsakogar. Obenem pa resnično cenim pomoč (prijatelj mi je ponudil dela na vrtu in okoli hiše....sem bil res navdušen nad izvirnostjo ponudbe), ker ta v tem trenutku zame pomeni skrb, rahločutnost, dobroto, požrtvovalnost - najprej seveda domačih, najljubših, najbližjih. Ko dobim z ljubeznijo skuhano juho, je ta najboljša na svetu...

Upam, da se kmalu srečam s prijateljem, ki mi je zapisal nekaj stavkov, ki so res izvirni in neposredni. To je seveda moč novinarskega peresa, a meni je praznik že ena beseda, en namig in izredno sem vesel stavka, da "dobro zgledam". Kljub raku v meni, kljub boju z njim, kljub davku ki ga bo še terjalo zdravljenje!