Nesmrtni Tomaž Domicelj je zdavnaj zapel, da nam "avtomat postaja brat". Vizionarsko zame: odvisen sem od sedmice. Kaj ni to srečna številka? Bolniku je vsak tak znak, četudi res za lase privlečen, dober znak. Srečna sedmica je namreč številka mojega obsevalnega aparata. Z njim se bom družil veliko dni, nekaj mesecev, skoraj vsak dan. Vse seveda skladno z načrtom zdravljenja in načrtovanim ubijanjem rakavih celic na dveh mestih...

Obsevanje in kemoterapija sta za zdravega človeka besedi, ki nista prijetni. Zame tudi ne pa nisem zdrav. A sem od tega odvisen in sem dejansko zadovoljen, da sta zdaj tudi lahko rešilni bilki. Slednjih pa se oklepam tako kot vsak, ki mu je življenje ogroženo - posebej z rakom. Obsevalni aparat št. 7 mi je določen, z njim se bo torej dobival skoraj dnevno na "randijih". Prav je, da iz tega ne delam tragedije: to velja za tisoče rakavih bolnikov, ki so šli in bodo šli in gremo po isti poti. Z enim samim pripisom pri vseh: da bi le zaleglo.

Če pomislim, kaj vse sem v tem času doživel z ljudmi, potem sem že navezan tudi na "mašino", ki je pač čudo tehnike in nujna za to, da se moja dirka nadaljuje. To bo ena težjih etap, ker - žal ali ne - pomeni vzporedne učinke na moje telo in brez tega ne gre.

Obsevanja trajajo po ves dan, od jutra do večera. Vrstimo se bolniki, usode, upanja in kar je še tega. Stroj pa pošilja (recimo) zdravje v naša telesa tako, da ubija tisto kar ubija nas. Ni zapleteno čeprav bolj jasno ne znam napisati. Ko se torej srečujem s tem, imam mešane občutke: me bo sedmica sprejela in osrečila ali pa...? Bom videl in občutil in začutil, ni dvoma.

Stroji so naša usoda, a jih delajo ljudje. Tudi mojo sedmico kjer bo druženje dnevno kratko. Tja do pol ure, pravijo. In nič ne čutiš med obsevanjem. Kaj je in kaj bo in česa ne bo kasneje, bom zelo verjetno zapisal. Ker me to drži v adrenalinskem občutju spopada trme z rakom. Tako nekako mi je zapisal prijatelj Peter, ki je eden tistih s katerimi sem vedno povezan. Ne nujno s sporočili, ne nujno z besedami, ne nujno z videnjem in slišanjem. Obstaja namreč nek aparat brez imena in definicije, ki take vezi vzpostavi in utrdi.

Recimo, da mu je ime srce. Vsak ga ima. Pa ga čuti(m)? Ne vem, če ga - to vedo drugi. Zagotovo pa čutim srca, ki bijejo tudi zame. Preveč pocukrano? Skušajte me razumeti....