Daljna žlahta, a pristno srečanje. Sorodnici sta prišli iz Trumpove kraljevine in že ob pozdravu v zboru rekli: midve sva proti, midve ga nisva volili! Potem je sledilo njuno navdušenje nad (za eno res precej) domačo Slovenijo kjer jima je všeč vse - od pokrajine do hrane in nazaj. Ker je starejša gospa tudi medicinska sestra, sva takoj modrovala na "hišnem konziliju". In je seveda padla primerjava, koliko bi do zdaj stalo mene zdravljenje v ZDA: "Ko ljudje tako zbolijo, gre za zdravljenje bogastvo, prodajo hiše..." (vse je seveda odvisno od zavarovalne police, a žal mnogi seveda ne zmorejo plačati veliko za tako zavarovanje, splošnega in javnega zdravstva pa ni...)

Seme res do zdaj stal mojo državo, moje zdravstvo preko 100 000 evrov, če v denar pretvorim vse preiskave, vse diagnoze, vse konzilije, vsa zdravila vse aparature, ki so mi bile na voljo in - ne nazadnje - vrhunske zdravnike, ki me zdravijo? Pa seveda vse ostalo od ležanja na intenzivne oddelku do šesturne operacije in še in še. Odgovor, da sem vso delovno dobo plačeval za to, je na mestu. A dejansko gre vsota za vse to v ZDA in še kje vrtoglavo visoko. Zato mnogi ne zmorejo. Zato je zasebno zdravstvo lahko dobro za tiste, ki imajo denar. Pri nas pa je kljub vsem kritikam, drugače. Čeprav kot novinar nisem zaslužil slabo, a tudi ne bajno, sem kot rakav bolnik povsem enak tistim z najnižjimi ali višjimi plačami: ker imamo obvezno zavarovanje in iz tega izhajajoče pravice. Zame obsevalni aparat dela povsem enako kot za kogarkoli drugega in prav je tako.

Ta spoznanja z žlahko iz ZDA so bila seveda del zgodbe o tem, da javno zdravstvo veliko stane. V mojem primeru - ogromno. Ker mi zdravnik mirno reče, da je pri nas zdravljenje rako po vseh teh kriterijih primerljivo s tistim v njbolj razvitih državah. Zato si upam, zapisati, da bom - uspešno zdravljen ali ne - vedno dvignil roko, da tako ostane. Ob vseh odklonih imamo namreč sistem, ki mi omogoča raven zdravstvene oskrbe, ki jo želim sleherniku. Zato naj nikogar ne bo strah bolezni po tej plati: ta država mora znati skrbeti za vse, ki zbolimo. In vedno bom rekel: raje ena puška manj in ena apratura za zdravje več....

Čuden je občutek, da sem državo že stal vrečo denarja. A v bistvu je to dobro: če bomo zmogli porabiti denar za to, da bo več ljudi zdravih, sem zelo za. Ne samo zato, ker mi gre za lastno rit, ampak zato, ker je potem taka država in z njo vsa družba bogatejša: več ko porabi za zdravje svojih ljudi, bolj bogati smo....