Tole je moja podoba, ko mi gredo v telo žarki, ki ubijajo, cvrejo rakove celice v mojem telesu. Odprtina za nos omogoča dihanje, maska se tesno prilega in je pritrjena na "posteljo", ki jo zapeljejo pod mašino številka sedem vsak dan. In jo še dolgo bodo, ker hočejo raka ubiti, scvreti, uničiti.
Slišim glasbo, ležim nepremično, maska pomaga. Vse skupaj z malo priprave traja manj kot pol ure, ker mi obsevajo dve mesti oziroma "rakovi domovanji". To seveda pomeni vsakodnevno pot v prestolnico, za vikend pa sem prost. Obsevalnih naprav je vsaj deset, zasedene so po ves dan. Začenjajo zgodaj zjutraj, končajo zvečer. Termine usklajuje vsak sam zase, a vedno si obsevan na istem aparatu tudi zato, ker te v sobi na polici čakata maska in stroj.
Obsevanje je seveda za telo napor, a ga ne čutiš kot tudi kake bolečine ne. Vse poteka ob res prijaznih ekipah za posamezne stroje - hitro in dosledno. Nobenega dvoma pa ni, da je ciljanje sovražnika izredno precizno kar je razlika od nekdanjih obsevanj. Zato je seveda manj stranskih učinkov, ki pa zanesljivo so in niso nič prijetni: posledice so lahko manjše opekline, izpadanje las in tako dalje. Odvisno pač od tega, kje in kako napadejo sovražnika v tvojem telesu.
Vzporedno s tem pa še kemoterapija, število je različno. Prvo sem že dal skozi, ni še konec. Tako torej minevajo obiski Ljubljane, kleti onkologije. Vse deluje organizirano, zaradi dogovorjenih urnikov čakam minimalno kar je dodatna prednost. Je pa res, da se ne morem primerjati z bolniki od drugod. Za njih je že prevoz preizkušnja, logistika lahko deset minutno obsevanje spremeni v celodnevno potovanje in vse kar zraven sodi. Eden od sotrpinov mi reče, da je slišal, da v Mariboru kupujejo štiri obsevalne aparate! Kakšno olajšanje za vse, ki se zdaj vozijo v Ljubljano po svojo porcijo žarkov...
Maska je narejena po meri. Če bom imel srečo=zdravje, jo bom ob vsakem pustnem času zanesljivo vsaj pogledal....in se spominjal. Upam, da čim večkrat! Maske so padle, rečemo včasih, kajne?