Imam prijatelja, ki me je med prvimi bodril o moji bolezni. Predvsem pa mi je pred leti naredil neizmerno veliko dobrega. Na zunaj morda robat, v srži mehka duša z neskončno velikim srcem. Morali bi mu postaviti spomenik, toliko dobrega je naredil teu okolju. Ko sem prijel lopar v roke, je on bil rekreativni tenisač, ki je redko izgubljal. Pa sva začela tudi midva in ni imel milosti z mano. Pred dnevi me je poklical in vprašal, če vem za njegovo navado: vsak set, vsak gem, vsaka tekma, vsak dvoboj je zapisana v njegovem zvezku. Zdaj je to pregledoval in me je vprašal, če vem za najino razmerje. Nisem imel pojma, a sem bil prepričan, da je skupen izid krepko v njegovo korist: "Ne, ti si boljši za kakih pet zmag ali več! Na koncu si redno zmagoval!" Ker ga poznam, kako zagrizen je na igrišču, sem komaj verjel. Predvsem temu, da me je s klicem presenetil in mi dal priznanje. Ni skril, da je slabši po izidu, ne - meni je dal neko zadovoljstvo...Dolgo ne igrava tenisa, vsak ima svoje tegobe, a s tem klicem me je zdravil in me zdravi. Malo je postregel mojemu egu in dokazal, da je velik človek, ki je zmožen priznati, da je - pa gre samo za rekreacijo - nekje bil slabši od nasprotnika. Terapija da malo takh, dragi prijatelj....

Drugi klic je posreden, a ti pridejo solze iz oči, ko to doživiš. K mojemu sošolcu, prijatelju skozi domala vse življenje je v moji domači fari potrkal sosed, moj znanec. Zvedel je za mojo bolezen in odšel k njemu s telefonsko številko nekoga, ki pomaga bolnim z rakom. Sva seveda znanca z vasi, tudi kakšno novinarsko delo sem že opravil z njim v zvezi in kdaj tudi užival v tistem kar zna ponuditi s svoje kmetije. Da pa je zame odšel s sporočilom in skrbjo in pomočjo nekam, da bi mi pomagal, je preprosto prelepo in zame res ganljivo. Hvala obema v tej misiji empatije, pomoči, nesebičnosti. Počutil sem se in se še: blaženo. Če ti soljudje tako sporočajo, kaj občutijo in kaj ti želijo - se že zdravim...

Omenil sem dva posebna odziva, a posebnih je res veliko. Zadnji je iz žlahte, d bolečine iskren in pošten in neposreden. Ker smo na začetku in na koncu najprej ljudje, kajne?