Srečanje z zdravnikom nikdar ni brez pričakovanj, dvomov, strahu, upanj. Če bi zase trdil drugače, bi (si) lagal oziroma prikrival nekaj prvinskega. Kako bi bilo drugače, ko pa sem soočen z dvojnim rakastim obolenjem v sebi? Kako bi se počutil drugače, ko pa me je od začetka februarja do danes doletetlo res marsikaj od diganoze do zdravljenja in zdajšnjega obdobja, ko sem nekje vmes. Ko sem torej opravil rutinski /?/ pregled, sem nehote bil drug(ačen) človek. Moj onkolog je že na videz in po obnašanju utelešenje nekega miru, realnosti....in od njega se tega hitro nalezem tudi sam.

Rekel mi je, da sem "do zdaj dobro izpeljal" vse skupaj?! Kljub temu, da sem bil v zadnjem obdobju res sesut? V vsem tem namreč ni videl nič "posebnega" (slabšalni pomen), verjetno se je s takimi kot jaz srečal neštetokrat. Poudaril je "inzenzivnost terapij", ker mi pač naenkrat zdravijo raka na dveh mestih in bil - vsaj moj vtis je tak - zadovoljen, kako sem se odzval. Poslušal mi je pljuča, preveril vse zabeleženo dogajanje čez poletje in...nobene dramatike ni bilo. Sem jo pričakoval? Glede na to, kako me je rak grizel do zdaj, vsekakor. Pomislil sem celo, da me pozitivne ali vsak manj slabe ocene presenetijo: v prvi fazi jih pač ni bilo veliko. Imate raka...imate še enega raka...ne boste operirani, ker se ne da...boste operirani, bo pa težka operacija....treba je odstraniti precej zob....če ne boste jedli, bo potrebna sonda skozi nos v želodec....sem se spomnil tistih "novic" o samem sebi, ki sem jih - in na to sem pa ponosen - zdržal trmasto. Nikdar do zdaj (pa črne misli pridejo...) nisem po tej plati obupal. Tudi, če mi jutri povedo, da zdravljenje ni prineslo napredka, ne bom.

Imam še en tak pregled ta mesec, da ne bo prehitrih zaključkov v to ali ono smer. In kaj potem? Kakšen bo vozni red? Nobene senzacije za zdaj: kontrole na toliko mesecev, jeseni še slikanje glede rezultatov oziroma prisotnosti raka v telesu in- poglavitno! Ni končnih zaključkov, a tale je glavni: od zdaj naprej vas spremljamo in to velja za dobre in slabe spremembe. Na vse bomo reagirali - pravijo ljudje v belem. Čisto enostavno: zaenkrat so mi življenje (po)daljšali - za uro, dan, teden, mesec, leto bo pa pokazal čas.

Danes moram čestitati mojemu telesu, da je vse to zdržalo. Posebej zato, ker sem krivuljo k normalnemu stanju vendarle obrnil. Zdravnik je rekel, da je to odmik z najnižje točke. Sem torej res nekaj dobro izpeljal? Želim si verjeti, da ja. Zato, ker rad živim.