Tole je 90-ti zapis, simbolično....? Niti ne: prejel sem klic, ki me je neskončno razveselil. Sporočeno mi je, da je bilo zdravljenje raka v meni uspešno. Po operaciji in kemoterapijah in obsevanjih raka na tistih mestih v pljučih in grlu ni več!? No, bitka pa ima še kako poglavje - nekaj preiskav na pljučih je še potrebnih, ker sem bil že prej seznanjen s sumi in možnim dodatnim potekom....a s tem sem soočen in pripravljen. Vsekakor pa ne gre za nekaj takega, kar bi bilo v meni že toliko časa, da bitka ne bi imela več smisla....

Rad rečem: veš, z mano je kot z alkoholiki - brez slabšalnih namenov - in tudi tam je zdravljenih več kot pa ozdravljenih! No, niti v sanjah nisem upal, da bo razplet po hudi diagnozi tako dober. Zakaj ne? Zato, ker se - ponavljam - dejansko sploh nisem ukvarjal veliko s tem. Ja, so skrbi - a kaj koristijo? Kar je je, treba je to premagati in zmagati. Zato za vse lahko rečem samo, da je to zmaga zdravnikov in mojega telesa, duh ni bil nikdar vprašljiv: raka sem sprejel in se z njim spopadel in se bom še, če bo treba. Ker slepil se nisem in se ne bom: vedno se lahko ponovi, pojavi, ogrozi...To je pač rak, ni kaj dodati.

Kaj torej zapisati v 90--tem nadaljevanju mojih pisarij? Da je telo zmoglo ogromno, da sem uspel prestati izjemno naporno in tudi precej tvegano operacijo in po njej res naporno in izčrpajoče zdravljenje. Ne, ni še vsega konec - ker pri raku tega navadno nikoli ni in tega se zavedam. Kar pa je še, če je še: treba je nadaljevati bitko....in zmagati. Pošteno zapisano: prej ali slej se nam vsem bliža isti ali enak konec, tudi to je filozofiranje. Težje je, ko si s tem soočen in jaz sem (bil).

Pol stoletja nisem bil pri zdravniku, zdaj sem vse nadoknadil. Izgubil sem 11 zob, ker je bilo to nujno. Bil sem ob kakih 20 kil telesne teže, ker je to običajen dodatni spremljevalec zdravljenja. Nisem pa izgubil ne zaupanja v medicino, ne upanja vase in v tiste okoli sebe, ki so me spodbujali in me še bodo. Zato mi ponovno in vedno prav pride reklo, ki sem ga v času nogometnih bitk rekel x-krat: V NOVE ZMAGE!

ps

Mnogi ste se odzvali. Znani in neznani. Vedno vam je na voljo naslov Trme in moj miran.subic58@gmail.com. Ker sem z boleznijo in vsem okoli nje (ob razumevanju najbližjih) stopil v sfero javnega. Prepričan sem, da sem se tudi s tem zdravil in preganjal raka iz sebe....