Potem, ko sem v 90tem zapisu napisal, kakšen je trenuten izid moje bitke z rakom, so bili seveda odzivi. Pa ne bom zopet o tem, a o enem klicu pa moram. Ker nikdar nisem in ne bom od nikogar "zahteval" ali celo "prosil" klica. Spodbudnega, seveda. ko sem ob tem klicu naredil malo "inventuro" v glavi in srcu, sem bil vesel, da se je oglasil nekdo, s katerim sva preživela res veliko ur skupaj, si delila marsikaj in....saj niti ni važno!

Priznam, da sodi med tiste katerega klic je kadarkoli dobrodošel. Ker jaz prijateljev nikdar ne delim "pozaslugah" ipd. Če mi je nekdo blizu, potem vzamem vse: vrline in napake in kar je zraven. Prijatelji so pač ljudje, ki imajo vse to in še nekaj za kar jih za prijatelje imamo. Pri njih se loči za vedno "služba od družbe" in čar prijateljstva je zame v tem, da spoštujem drugačne poglede, presoje. Nep vseh ravnanj, jasno. Zato pričakujem od prijatelja breu+z izjem in drobnega tiska, enako. Kdor tega ne zmore, prekine stike z mano...jaz jih skoraj nikoli ali pa res silno redko.

Stiske ljudi zbližajo, tudi to drži. V prelomnih trenutkih pride na vrsto odpuščanje napak - posebej tistih banalnih, vsakdanjih. Prav je tako, ker je življenje pač učenje in mora človek kdaj pa kdaj tudi preko lastnih napak. A to ne spremeni definicije prijateljstva in pri meni šteje - klic. Neposreden, človeški. Prejel sem veliko takih, ki so bili neprijetni in še jih bom. Prijateljev klic pa je nenadomestljiv in zato ga vedno znova pozdravim, sprejmem, odobravam in skozi to preprosto dejanje ohranjma prepričanje, da sva (še) prijatelja. Ker vse ostalo gre v pozabo, ker je v naših vsakdanih ogromno tudi čustvene in druge navlake.

Prijateljstvo je torej zame vezano na to, da pokličem in sem klican. V času, ko me je držal v kleščah nevaren stvor, je bilo to morda podzavestno bolj poudarjeno. Ker še vedno obstaja - po moji inventuri, ki pa je samo moja - tudi kdo, ki ni poklical in verjetno tudi ne bo. Tudi s tem je treba računati, ker žal prijateljstva lahko izzvenijo kot muzika, ki je ne želiš poslušati. Pa prekineš in poslušaš drugo, kajne?

Če je rak moj velik, največji sovražnik v tem času, sem obenem potrdil in pridobil in potrdil ogromno prijateljstev. Vsaj tako sem prepričan. Tudi to vpliva zdravilno in bodrilno: "Halo, bi ti rad povedal..." so magične besede.