Danes je nedelja in kot nalašč dan za brskanje po spominih. In sem ob 100 letnici rojstva slikarja IVETA ŠUBICA potegnil malce zaprašeno knjigo in ...Leta 1972 mi je vanjo narisal partizanko in se podpisal. Zato, ker sem napisal spis na tematiko, ki je bila takrat pač del takratnega življenja in ustroja družbe in države: star sem bil 14 let in partizanska zgodba je bila nagrajena tudi v slovenskem merilu. Za "nagrado" semo moral z mojo učiteljico slovenščine MAGDO ROGELJ v Mursko Soboto na podelitev...Toda Ive Šubic se mi je v spomin vtisnil mnogo kasneje, ko smo z Valom 202 gostovali v Poljanski dolini kjer je njegova Hotovlja pri Poljanah: "ŠUBIC SI? PA VEŠ OD KOD SI? IZ DAVČE, PRAVIŠ...PRAV MOGOČE, SO SE IZ OBEH DOLIN ŽENILI MED SABO. DRUGAČE PA IZVIRAMO VSI ŠUBICI OD TISTEGA, KI GA JE NA LOŠKI GRAD KOT UJETNIKA PRIPELJAL NEKOČ LOŠKI GOSPOD. KER JE BIL PRIDEN, MU JE DAL SVOBODO IN KOČO V POLJANSKI DOLINI...VSE TO PIŠE V KNJIGAH NA GRADU, SEM RAZISKAL SAM...." mi je odkril nekaj, kar vsi iščemo: korenine našega rodu. Šubici iz Davče smo v Selški dolini, Šubicev v Poljanski pa kar mrgoli. Ne vem zakaj, ampak Ive Šubic je bil človek, ki me še danes prevzame: skromen, preprost. Ni čudno, da sem doma na steno dal kako njegovo sliko...ena je legendarna in tako tipično njegova, da jo vsak dan gledam... Ni jih več veliko,oglas z Bolhe ni aktiven, meni je dragocena.

Ko sem jo kupil v ljubljanski galeriji, mi je priletna gospa rekla: "Veste, pohitite. Šubica je težko dobiti. Je eden tistih slikarjev, ki povzroči čustven odnos do njegovih del in zato ga redko prodajo." Res je: tudi pri meni velja enako - partizani v snegu so zame pač neprecenljivi. Kot je neprecenljiva Bičkova skala, ki mi jo je podaril prijatelj Mirko. Ne samo zato, ker je simbolnega pomena, zame je tudi pečat nekega prijateljstva. Kaj je lepšega kot imeti spomin na prijatelja in obenem na slikarja, "žlahtnika"!?

ČLOVEK SE OB LEPIH SPOMINIH RAZNEŽI. IVE ŠUBIC MI JE ODKRIL, OD KOD PRIHAJA ROD, KI MU PRIPADAM. NEKOČ SE JE KOT SKORAJ OTROK BORIL ZA SVOBODO PROTI OKUPATORJU IN NJEGOVIM DOMAČIM POMAGAČEM. UPAM, DA JE KAJ TEGA POGUMA OSTALO V NAS. PRED ŠTIRIMI DESETLETJI MI JE NARISAL DOBESEDNO PRED MANO NEKAJ V KNJIGO, DEJANSKO PA ME JE ZAZNAMOVAL S TEM, ZA KAR SE JE BORIL IN V KAR JE VERJEL. KER NEKATERE VREDNOTE SE PAČ NE MENJAJO KOT SE MENJAJO POLITIKE IN OBLASTI IN NJIH KROJAČI. ŠE ZDAJ VIDIM, KAKO S KEMIČNIM SVINČNIKOM ZAČARAL NEKAJ, KAR PRESEGA NJEGOV IN MOJ ČAS.

Miran Šubic, doma iz Davče v Selški dolini

ps

Če iščete ali "guglate", je slikarjev in sploh umetnikov Šubicev v slovenski zgodovini ogromno. Na to je treba biti ponosen. Ive Šubic pa med vsemi njimi zame pomeni živega človeka, ki živi s svojim umetniškim stikom z ljudmi...njegove podobe so tudi moje in bodo vedno....