Kot študent sem bil Dnevnikov štipendist, a sem počel marsikaj. Pod psevdonimom sem pisal tudi za Pavliha, Kaj...kakšen članek tudi za Mladino in podobno. Pa sem lepega dne slišal o avdiciji za Val 202, ki je bil z naskokom najbolj poslušan program v Sloveniji. Malo sem imel treme pred preizkušnjo v studiu kjer sta bila z mano legendarni urednik Dare Milič in kasnejši sodelavec Janez Martinčič, "valovec" še zdaj: "No,tale sogovornik je predsednik balinarskega društva, poslušalcem pa morata predstaviti balinanje..." je bila Daretova naloga. Hec je bil vtem, da sem bil po naključju z balinanjem "na ti", ker so na domačem Primskovem balinarji v Kokrškem logu bili spremstvo mojemu nogometnemu klubu. Pa sem Janezu kot predsedniku postavil nekaj vprašanj in ni ravno znal odgovoriti čeprav naj bi bil predsednik balinarjev...Sta se spogledala s šefom in pot do Vala 202 mi je bila odprta. Kasneje, skozi leta in leta valovanj, mi je bil Dare Milič vedno pojem urednika, ki je znal presoditi ljudi oziroma dati priložnost mlajšim - Boštjan Lajovic, Meta Ornik, nekaj časa Rosvita Pesek in res ogromno drugih so to doživeli v mojem času. Sam sem bil za ankete in sploh delo z magnetofonom slab (tehtal je okoli 10 kilogramov...), ko pa sem se prvič preizkusil v živo, v neposrednem javljanju, je Dare Milič začutil, da bi to lahko počel...in začelo se je moje najlepše obdobje novinarstva. Val 202 mi je prinesel toliko lepega, da tega nisem nikoli pozabil. Zato si bom drznil s tem malo "utrujati" tudi vas. Takrat so bili na Valu 202 taki ljudje kot je danes eden najbogatejših Slovencev Darko Klarič, žal pokojna prva dama celotnega zavoda RTV Milanka Bavcon, da o Silvu Teršku, Marjanu Jermanu in drugih ne pišem. Ponosen sem, da sem bil dolga leta del redakcije, ki letos praznuje pol stoletja "valovanja"....