Najlepše je s tujo neumnostjo sebi pomagati do udobnega življenja. Če si politik, ki ti verjamejo, kmalu živiš od tega. Če ne gre v domačem mestu, greš v prestolnico in širše. Začneš kot vsi: da si na strani tistih, ki so jih vsi pozabili - da hočeš biti drugačen in pošten - da si za upor proti...
Obenem si doktorski študent "desetletje ali malo manj ali malo več". Obenem na spletu objaviš, da si "zaposlen" na občini čeprav imaš le lokalno politično funkcijo, dejansko pa postavljaš kot fizični delavec adrenalinske parke. Obenem trdiš, da bi se rad okužil z virusom ali vsaj poskusil. Obenem svoji politični pripadnici nakažeš nekaj sto evrov našega denarja. Obenem omaro, ki smo ti jo kupili, shraniš doma, ne v pisarni katere najemnino plačujemo. Obenem stroške pravdanja kjer te tožijo, prevališ na naša pleča in te zdaj toži občina. Obenem skupščino javnega podjetja skličeš v bifeju. Obenem neuspešno odstavljaš direktorja. Obenem te zapustita dve svetnici, ker niste več na isti valovni dolžini.
Bil sem prvi, ki sem mu začel postavljati vprašanja. Najprej me je res nizkotno žalil kot - je prepričan - sme lokalni politik(ant) žaliti občana. Obkladal me je z vsemi mogočimi vzdevki, a nič ne de. Kdor dela javno kot novinar, mora to sprejeti. Zanimivo je nekaj: kmalu potem, ko je umolknil ob vprašanjih Trme, se je pojavil na slovenski sceni. Z jasno matematiko volitev: če dobim takle procent, sem preskrbljen...
Nič narobe, ni ne prvi, ne zadnji. Le vsakdo od nas mora vedeti, da je anticepilska drža zajemanje iz človeške nevednosti, neumnosti, primitivnosti. In to pri nas ni težko. Za kaj torej gre dejansko in zares? Da bo nekdo rešil svojo eksistenco. Ne z delom pri adrenalinskih parkih, s politiko. Tudi prav, zakaj ne? Konec koncev je v politiki pristal mali milijon ljudi, ki niso bili uspešnio drugod. Eden gor ali dol.
Prav je samo, da to vemo. Preden dvignemo roko ali oddamo glas ali kričimo na zborovanju, se vprašajmo samo eno: KOMU JE TO V KORIST? KDO JE TISTI, KI TO IZKORIŠČA ZASE?