Res, bolnišnice ni znala zagotoviti ta naša oblast. Nesporno: postaje tudi še ne. Pa nove službe in stanovanja za mlade? No, ja...Kaj je župan Parkovec zmogel: fotografiranje. Tri tisoč fotografij smo iz naših žepov plačali, da so ga ovekovečili. V parku, ki je bil pol leta zaprt, na primer. In seveda: zeleni Kranj. Spoštovanje zamisli in načrtom, da bo res tak! Kaj se je zgodilo do zdaj v kanjonu Kokre, ki je naravni magnet kot ga nima nobeno mesto pri nas? No, ne veliko, plaže res še ni. Kaj pa zelena skrb, da bi zelene smreke posekali pod Joštom? Ni se izteklo dobro za oblast, ki je to vsaj dopuščala. In zdaj še najbolj zelena fotografija Kranja od nekdaj: prekladanje, smrad, hrup in vse ostalo dobesedno ljudem pred nosom, sredi Kranja. Zeleni preboj? In je že gorelo prav tam...

Posem se je zgodila besniška voščenka in seveda izjava, ki je res lahko opis časa, ki ga živimo z županom Parkovcem in njegovimi. Na kaj takega bi bili ponosni največji svetovni voditelji...ta zasičenost praznih besed in nesmiselnih povezav je - Kranj danes.

Danes je kakih 50 voščenk v tem drevoredu povezovanja pač ogledalo Kranja in vseh nas. Goltamo, da je to povezovanje krajanov iz mesta z zaledjem, urbanega s podeželjem - potem pa bralec s Kokrice opozori na polomijo. Ki je samo odstopanje dejstev od praznih besed. Je že senca za kolesarje, ki se vozijo mimo? In se na poti objemajo ljudje s podeželja in iz mesta, ker se tam srečujejo med jablanami? In Marija Terezija je tako kot Parkovec imela vizijo: zasaditi drevesa, da ljudje ne bodo lačni....

O ti sveta preproščina ti! Nič drugega ni treba kot skrbeti za drevesa. Kot za ljudi z bolnišnico, postajo in koncertno dvorano. Samo skrb je potrebna, samo malo skrbi za drevesa, ki počasi izginjajo ali pa so že izginila. Kaj zapisati na koncu?

Smrdeče smetišče sredi mesta, propadajoča drevesa ob cesti - to ni Kranj vseh nas. To je Kranj tistih, ki ne zmorejo rešiti osnovnih težav vseh nas. Celo povsem preprostih ne: obrezati, negovati drevesa, ki naj bi rodila besniške voščenke. Pa nič kriva rojevajo bes. Ne nad njimi, nad tistimi, ki so jih sadili....

Miran Šubic, Kranjčan