O krivici je vekal že Kalimero in z njim vsi "kalimeroti". V športu slednjih in krivic nikdar ne zmanjka. Posebej tam kjer pravico delijo ljudje (nogomet, košarka ipd.). Da o vetrni izravnavi kje drugje ne pišem. Priznam, da sem včeraj preklapljal programa kjer se je igral evropski nogomet in evropska košarka. V tem športu so naši "bogovi" (dejansko je to en sam) padli na glavo. A to se je dalo slutiti in napovedati, ker je to moštveni, ekipni, kolektivni šport. In ne šport enega, ki je vse in ostalih, ki so nič. Da o servilnem okolju in selektorju ne pišem. Njemu se stalno godi krivica in on je stalno žrtev sodnikov - tudi tega smo že pošteno siti. Včeraj je tehnična napaka (še eno je dodala naša klop, selektor...) prispevala k obratu rezultata kjer potem nismo bili več konkurenčni. Poraz je del športa, način pa vedno specifičen: to je bil poraz tega, da nismo zmogli pomladiti reprezentance kjer v mlajših selekcijah sodimo v evropski vrh. Poraz je debela zasluga vodstva KZS in seveda selektorja in medijev, ki jih zanima samo eden, pišejo o enem....vsi ostali pa so kulisa, za zraven. Pa se je kulisa podrla že zdavnaj in zdaj je tudi "bog padel na glavo", ker bi sicer Slovenija igrala le z enim igralcem in ne s petimi pod koši. In bi bilo - sodeč po vnaprej res "preparirani" javnosti dovolj. Ker on je bog, on zmore vse, on bo rešil vse, odločil vse....Kakšen miselni poraz za državo kjer od nekdaj prisegamo na to, da smo skupaj (zlasti v športu) lahko pravi: pa odbojkarji in mnogi drugi to tudi pokažejo. Celo v nogometu je država oboževala reprezentanco, ki ni dosegla zmage na evropskem prvenstvu, a je sleherni trenutek odražala, kaj smo in kdo smo in od kod smo. Košarkarji in njihovo vodstvo pa se ne zmorejo soočiti z eno samo resnico: Slovenija ni On in dokler mislimo, da je - smo v zablodi. In včeraj smo za to prejeli račun, ki peče....

Spotoma sem gledal nogometni klub iz iste države, ki je igral proti papirnatemu favoritu. Se nam tam dogaja podobno: kmalu bo njihov trener tisti "bog", ki naj bi bil vsemogočen. A je morda treba dodati, da je to tretje po moči nogometno evropsko tekmovanje kjer pa je bilo med enajst igralci sedem slovenskih fantov in to je v luči "kolonizacije slovenskega klubskega nogometa" treba poudariti. Oni (razen po medijskih zapisih sodeč na klopi...) nimajo "boga", ki bo vse postoril, da bodo slavili zmage. Ne, oni potrebujejo tudi srečo (kot vsak od nas) pa preblisk posameznika in potem je to celota ob veliki borbi in trmastemu zanikanju "slovenceljske majhnosti": z vsakim nasprotnikom skušajo igrati, da je - priznam, da sem subjektiven kavčar - veselje gledati. In glej no: šport jih je nagradil, uspeli so, zaslužili so.

Dve zgodbi ob isti uri na malem zaslonu. Kavčarji smo se lahko učili "na živem telesu". Mnogi - zaman. Ker je ponovno treba poudariti trapasto "idolatrijo", ki zamegli dejstva. K sreč nanje opozori rezultat. Tudi včeraj je, na zelenici in v dvorani.