So novice, ki so - sopotnice. Nekako hodijo z nami, a bi šlo brez njih. Zelo redko pa so novice take, da niso sopotnice ampak smo mi niihovi spremljevalci. Vse novinarsko življenje sem to razumel kot bistvo svojega novinarstva: nekaj novega, svežega kot je lahko le - novica. Nisem maral prežvečenih dogodkov in vnaprej znanih scenarijev, še manj sem bil navdušen nad "sajenjem rožic" skozi moj novinarski vsakdan. Priznam: ni bilo vedno prav, včasih bi tudi temu moral posvetiti več pozornosti....

Sem bil kdaj v tem mojem mestu "sezut iz čevljev" ob novici, ki me je doletela? Nesporno, a ne prevečkrat. Ker sem o Kranju iz Kranja poročal desetletja in ker tu živim od 1964 (zato rad rečem, da sem Davčar, ker sem v tej vasi živel prva leta svojega življenja). Ko se mi to zgodi, najprej sedem in že hočem pisati. Tudi te dni, a je potem premislek ključen: morda pa ti kdo to podtika, morda te hočejo osmešiti? Ne bi bilo prvič, da bi se zaletel, ker malo tega v sebi imam. Potem pomislim na ključno: vir novice. Novinar je brez pravih virov slep in gluh in...Nisem tak, od nekdaj. To lahko dokažem in pokažem.

In tako se te dni komaj zadržujem od novinarske strasti, ki se ji reče: objava. Dokler je novica "za šankom", je to pač ena plat. Ko pride v javnost in jo izzove, je to druga stvar. Z dobrimi in slabimi posledicami, tudi za novinarja. Z mnogimi novicami sem dregnil - vase. Tega se zavedam in ponovno javno opravičujem vsem, ki sem jih morda (pri)zadel. Zdaj bo kdo rekel: lahko je po bitki biti pameten general....Res je: moje opravičilo je človeško, novinarsko pa seveda stojim za zapisanim in objavljenim.

Kaj me torej (še) zadržuje, da ne objavim novice, ki je vsekakor vredna objave? Mogoče občutek, ki pride z leti: pravi trenutek za pravo novico....to ni vedno lahko doseči. Zato (brez namena po dviganju obiskov na spletniku) prijazno pozivam vse, ki nas berete: TE DNI KLIKNITE TRMO, DA NE BOSTE OD DRUGIH ZVEDELI KAR BOMO OBJAVILI. In še: če ne bomo objavili kar vas bo res presenetilo, je novica bila le - "novinarska raca"! In še namig, da ne bo izzvenelo kot "prazne marnje":

KO SMO OBJAVILI, DA GORENJSKE BOLNIŠNICE SPLOH NE BO, JE BIL NOVEMBER... MNOGI NAM NISO VERJELI, A DO ZDAJ IN ZDAJ IMAMO PRAV! TOREJ NAŠI VIRI NISO KAR TAKO!

Miran Šubic, ki hodim kot po žerjavici: objaviti, ne objaviti, je res...ni res? /tako že več kot 40 let/